gimptuj

Saj, veš, višja izobrazba je možna tudi po poklicni šoli, če le narediš maturitetni izpit. To, da imaš ti narejeno gimnazijo, ne zanima skoraj nikogar. Pomembno je kvečjemu, kaj si dosegel po gimnaziji. Če ni ničesar po njej, pa si samo z njo itak totalna ničla. Tako da je to mlatenje prazne slame, preprosto ni res. Edino kar je pri gimnazijah je, da imaš veliko več izbire, samo to bo pa nas Slovence ugonobilo, ker smo preveč razpršeni in ni nobene vizije in fokusa.

Delodajalec bo se ti mogoče tolažljivo nasmehnil, ko mu boš povedal, da si končal gimnazijo, ker je verjetno sam ni.

#26: mr -

Že, že, a maturitetni izpit dela zelo malo dijakov poklicnih šol, gimnazijci pa so nanj precej bolje pripravljeni; tudi na tistih področjih, ki so pomembna za naravoslovne fakse (matematika, fizika, kemija...)

Gimnazija sama po sebi ne pomeni nič, seveda. Ob nujnem višanju ravni izobrazbe je zgolj podaljšek osnovne šole, temelj za kasnejšo specializacijo na akademski ali politehnični ravni.

Dejstvo je, da je v Sloveniji premalo tehničnih delavcev in preveč interesa za akademske sfere, ki ne producirajo dovolj zaposljive mladine. Mimogrede, kot pleskarja, mehanika, mizarja itn. te nihče ne bo spraševal po izobrazbi, v to sem skoraj prepričan. To so praktični poklici, kjer so v ospredju spretnost in izkušnje, ne pa papirji.

Omenil bi, da se na Finski 50% prebivalstva usmeri tudi v poklicne šole, kar pomeni, da je v ravnovesju z visokošolstvom (http://mg.co.za/article/2012-11-14-vocational-educational-not-an-option-for-losers). Tam se zelo konkretno lotevajo reševanja tega problema s tem, da prebivalce spodbujajo k praktičnim poklicem in destigmatiziranju le-teh. Pri nas se dogaja kvečjemu obratni trend, kjer je med t.i. izobraženci splošno ozaveščena ideja, da so poklicne šole manjvredne. S tem oklepanjem gimnazijske 'izobrazbe' se to še krepi.

Poleg tega so finski študenti veliko uspešnejši, saj šolanje konča skoraj isto število študentov kot se jih vpiše. To je pri nas daleč od resnice. Poglej si samo ta dva grafa:

http://3.bp.blogspot.com/-qyx6r97wpBc/UIVfAVBUUUI/AAAAAAAAFIg/lx20-K2ctis/s1600/Enrolment+Rates.PNG

http://4.bp.blogspot.com/-cmHFVKFp8G8/UIVfGD1PjwI/AAAAAAAAFIo/Mr8O6rwVR4g/s1600/Ggraduation+Rates.PNG

Če študij konča enako število študentov kot jih ga je začelo, pomeni, da se vložek denarja državi veliko prej povrne. Pri nas z denarjem dobesedno razmetavamo, da ga lahko preštevilčni študenti potem zapijajo.  

Jaz se strinjam, da prvo kot prvo, ocene, s katerimi se omejuje vpis, niso idealen način filtracije, ampak so v mejah trenutno [časovno] zmožnega še najlažje preverljive. Mislim, da bi morali tudi na druge načine povečati privlačnost poklicnih šol (glede tega: veliko bi pripomoglo že to, da bi se na teh šolah vzpostavil red -- na Ptuju je ta v kritičnem stanju). Ti dve stvari vladi očitam, ker bi lahko o njih bolje premislila, da bi dala vsaj vtis, da se reševanje krize lotevajo večplastno.

Pa še en graf bi delil, ker se mi zdi absurdno, da naše voditelje zmerjate za diktatorje:

http://2.bp.blogspot.com/-_dV5hr_Df3w/T6bHeeaGXzI/AAAAAAAAEbk/PCunJT0tg0g/s1600/Capture.PNG

V Sloveniji smo v zadnjih letih POVEČALI financiranje šolstva, medtem ko druge države režejo po 30%. Islandija, ki jo mnogi smatrajo za velikega heroja finančne krize, kjer naj bi ulica sama rešila državo, je v šolstvu naredila desetprocentni rez. Neumno bi bilo trditi, da je to izgovor, da se zdaj rezi lahko zgodijo, še bolj neumno pa biti ignoranten do vsega, razen svojih idealov. Živimo žal v realnem svetu in storimo lahko le to, kar je v naših zmožnostih.

#28: privid -

"Preveč interesa za akademske sfere, ki ne producirajo dovolj zaposljive mladine" in "Omenil bi, da se na Finski 50% prebivalstva usmeri tudi v poklicne šole, kar pomeni, da je v ravnovesju z visokošolstvom"

Kako je mogoče trditi to, ko se v SLO v poklicno, ne-gimnazijsko srednje izobraževanje vpiše VEČJI delež generacije kot na Finskem????

KAKO, za božjo voljo?

"Pa še en graf bi delil, ker se mi zdi absurdno, da naše voditelje zmerjate za diktatorje:"

Da, Francija +4,7 milijarde, Nemčija +800 milijonov... in Grčija - 35%. Kaj mislite, kateri državi se bolje pripravljata na sedanjost/prihodnost, ko bo potrebno v znanju tekmovati z milijardo Kitajcev?

#28: privid - Jaz se strinjam, da prvo kot prvo, ocene, s katerimi se omejuje vpis, niso idealen način filtracije, ampak so v mejah trenutno [časovno] zmožnega še najlažje preverljive. Mislim, da bi morali tudi na druge načine povečati privlačnost poklicnih šol (glede tega: veliko bi pripomoglo že to, da bi se na teh šolah vzpostavil red -- na Ptuju je ta v kritičnem stanju).

Red je precej enostavno vzpostaviti če nimaš zvezanih rok s papirologijo in odvetniškimi grožnjami ...

#25: Kaj pa dejstva??? - Re: Re: Brz i glup

Preslišal si "Če bi imeli isti nivo zahtevnosti študija, bi bilo pri generaciji 2012 dobrih 50% osipa ..."

#31: minister - Re: Re: Re: Brz i glup

Za stik z realnostjo priporočam, da se vzame v roke novejši slovenski učbenik. Lahko tudi za osnovno šolo.  Bo hitro jasno v katero smer se je premikala zahtevnost slovenskega šolstva.

Intermezzo: http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-osnovnosolci-nadpovprecni-pri-matematiki-in-naravoslovju/297828

"Trendi dosežkov so pozitivni, saj se je znanje od leta 2007 na vseh področjih izboljšalo. Slovenija je tudi med manjšim številom sodelujočih držav, kjer od leta 1995 vse večji delež učencev dosega postavljene mejnike znanja."

Problem je v trendu.

Kitajsko je popolnoma nesmiselno dati v ekvacijo, ker tam vlada zelo drugačna mentaliteta, na katero še danes vpliva budistična in konfucionistična misel. Kitajci so uspešni predvsem zato, ker so zelo marljiv in delu ter dolžnosti zvest narod. Da dosežejo ta za nas nepredstavljiv nivo znanja in sposobnosti se prekoračijo skoraj vsa etična merila. Ljudje tam garajo. Uspeh Kitajske nima veze s tem, koliko vložijo v šolstvo, katerega sistem je obupen in na nobenem nivoju ne spodbuja moderne misli (vso učenje sestoji iz piflanja po možnosti zaradi komunistične cenzure neresničnih podatkov; razredi imajo po šestdeset učencev; pouk traja od sedmih do petih; kljub visokošolski izobrazbi si tretiran čisto enako kot vsakdanji delavec -- kitajska vlada je univerzam sporočila, da naj študenti ne pričakujejo, da jih bodo imeli za kaj več; mimogrede, pri Kitajcih ni fušanja, iz šole te izključijo še po najmanjših prekrških).

Vezo ima s tem, da tam nimaš izbire in moraš biti fokusiran. Če v šolo ne vložiš absolutno vsega, pristaneš na ulici in prodajaš zelenjavo, ali pa te za 5 yen na dan zaposlijo v eni izmed Foxconnovih tovarn. Zato tudi eksodus Kitajcev na zahod, kjer pridnosti še kako primanjkuje. Kitajci niso po naravi nič bolj pametni, njihov uspeh je takšen kot je zaradi (zame) nehumane politike in filozofije, tako da ne streljajte nesmiselnih primerjav. Mislim, da si takšnih razmer nihče ne želi v zameno za dva oddelka manj.

Primerjava je drugače že v osnovi nesmiselna, ker je različne države kriza zadela različno. Ko denarja več preprosto ni, tudi prostora za ideale ni. Če hočeš nekaj vložiti, moraš ta nekaj na prvem mestu imeti.

Na vaš intermeco: kdo pa pravi, da so slovenski dijaki neumni? To sploh ni bilo omenjeno. Kar je kvečjemu omenjeno je, da so PREPAMETNI, da je preveč pametnih, ni pa takih, ki bi osnovne funkcije države zapolnjevali.

#32: Kaj pa dejstva??? - Re: Re: Re: Re: Brz i glup Za stik z realnostjo priporočam, da se vzame v roke novejši slovenski učbenik. Lahko tudi za osnovno šolo.  Bo hitro jasno v katero smer se je premikala zahtevnost slovenskega šolstva.

hm, kaj pa če bi za stik z realnostjo raje pogledal v kakšno negimnazijo?

lahko tudi gimnazijo: če je povprečje na maturi cca 91% (mimogrede, umetno zbalansirano) je to skoraj 10% osip na maturi, na nekaterih šolah seveda še več. šola seveda potrebuje tudi tistih 10%, da prinašajo dohodek štiri leta ...

#33: privid - Zadeva

O Kitajski & zakaj se jo omenja: ne zato, ker bi morali postati "kitajska", ampak ker je višja & kakovostnejša izobraženost prebivalstva še edino, kar je Zahodu (nam) ostalo. Lahko pa seveda komot tekmujemo z omenjenimi 5 yeni na dan za "pridne", PRAKTIČNE rokice.

O krizi & šolstvu: ene države bodo iz krize izšle z višjimi vlaganji v šolstvo, znanost in raziskave (temelj prihodnjega razvoja) druge... z nižjimi, precej nižjimi. Kdo bo krojil prihodnost, je verjetno jasno. Je vprašanje prioritet te države, vprašanje, koga bo "varčevanje" bolj prizadelo. V SLO zaenkrat kaže, da so nam najbolj odveč (luksuz) ravno izobraževanje, znanost, raziskave..

"Kar je kvečjemu omenjeno je, da so PREPAMETNI, da je preveč pametnih, ni pa takih, ki bi osnovne funkcije države zapolnjevali."

Ne morem verjeti. Ljudje so prepametni? Pa kaj je to, repriza jugoslovanske debate o usmerjenem izobraževanju?

-----

To je ta pristna zabitost: superminister, za katerim bo škodo popravljalo najmanj 5 naslednikov, se ne vpraša, kaj za hudiča se dogaja na Ptuju - že itak eni najmanj razviti regiji v državi - da se na gimnazije vpiše toliko manj mladih kot v LJ (so Ptujčani genetsko bolj zabiti, al kaj???). NE, njega to ne zanima; lažje je ukinit oddelek in ga postaviti na oltar varčevanja.

Dobro pol; LJ bo izobraževala prihodnjo slovensko ELITO (kamor brez univerzitetne diplome pač ne moreš), Ptuj bo pa dostavljal pridne, PRAKTIČNE rokice. SUPER!

In Ptujčani? Hja, Ptujčani.... ŽIVELO VARČEVANJE! jebiga; da še to krepi položaj Ptuja kot slovenske vukojebine.. ne zanima nikogar.

Ptujčani, volite SDS! Vas bomo rabili, ko nam boste morali v LJ spucati odtok v naši novi danski kuhinji. Ste pač bolj PRAKTIČNI. Ali pa bomo vzeli Romune... so cenejši & pa še v EU so. Bad luck. Le od kod se je ta nesreča vzela? Le od kod...

#18: karnekdo - Kaj pa dejstva

Bi bilo kar v redu, da bi pozabo na ta dejstva....

#39: Privid -

"Do Too Many Young People Go to College?"

of course!!

#43: Zeus - GimnazijaVsaka družba potrebuje dobre mojstre, mehanike, pa tudi znanstvenike, slikarje, kulturnike, pisatelje..... Delitev znanosti na družboslovne in naravoslovne pa je teorija srednjega veka in daleč od sodobnega sveta. V kateri predal bi pa uvrstili medicino? Bistvo pa je da potrebujemo izobražen, omikan, samozavesten in s svojo glavo razmišljejoč narod.
Razmišljanja, da ko končaš gimnazijo nisi nič, so čudna in uboga. Tudi ko se izučiš za mesarja nisi nič, dokler ne zakolješ prvega telička.

Sicer, pa slovensko himno, ki jo tako radi prepevamo, ni napisal obramboslovec.

Jejhata, kaj pa je hotel pesnik povedati??

enim pa se da

upam, da bo za vse dovolj

#8: dadum - bla,bla

Se strinjam s tabo! Dejansko gimnazija ni lahka in marsikdo se najde, ki pride skozi gimnazijo brez kančka ambicioznosti, odgovornosti kaj šele zavedanja kaj pomeni, da se ima možnost šolati na gimnaziji, ki ti lahko da ogromno znanja, če si ga le željan sprejeti. Dijaki, ki se ne trudijo ali niso sposobni za gimnazijo tako ali tako ne bodo imeli možnosti za vpis na željene fakultete in se bodo prisiljeni vpisati na takšne, po katerih poklici so že prenasičeni. Če ne bodo na svojem področju top, se bodo v vsakem primeru prej kot slej znašli na točki, ko se gre za preživetje. In takrat delati tisto, kjer bodo imeli zaposlitvene možnosti.

Mene osebno zelo moti njihova odločitev, glede tega kje zmanjšati število mest. Če že morajo zmanjšati število mest na gimnaziji, naj to naredijo na vseh gimnazijah po vsej Sloveniji in to tako da razporedijo ta delež prekomernih gimnazijskih mest na vse gimnazije. Našo regijo so na takšen način dejansko posredno označili za "neumnejšo" od drugih!

Že od daleč se vidi da je ta peticija nastrojena proti določeni politični strani in da se v bistvu gleda samo na plače profesorjev, ki mislijo v tej naši ljubi Sloveniji, da so zaščiteni kot kočevski medvedje. Če se bi šlo za dijake, bi se verjetno pojavila kaka peticija že prej. Primeri: 1.Kje je bila peticija ko se je šlo za zmanjševanje finančnih sredstev za subvencijo prehrane v šolo, ki jo je kasneje tudi zmanjšala PAHORJEVA vlada? 2.Kje je bila peticija, ko je PAHORJEVA vlada vzela državne štipendije vsem mlajšim od 18 let? 3.Kje je bila peticija, ko so morali dijaki zaradi ŠTRUKLJA plačevati po 15 EUR dražje vozovnice v januarju?

In potem še ravnateljica skliče "nujni" sestanek in večinoma mladoletnim osebam vsiljuje neko politično mnenje in daje izjave, da mi moral vsak vesten dijak podpisati peticijo. A je še ta oseba sploh sposobna biti na takšnem položaju?