Nominacija Domna Vrhovnika za priznanje ŠSFF

Iskrene študentke Filozofske fakultete

Študentska pisarna

Filozofska fakulteta UL

Aškerčeva 2

1000 Ljubljana

Ljubljana, 8. september 2025

Jure Juvan, predsednik komisije za priznanja ŠSFF

Komisija za priznanja ŠSFF

Študentski svet Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Aškerčeva ulica 2

1000 Ljubljana

studentski.svet@ff.uni-lj.si 

Predlog za prejemnika priznanja ŠS FF za udejstvovanje na področju študentskega organiziranja in obštudijskih dejavnosti: Domen Vrhovnik

Cenjena Komisija za priznanja ŠS FF,

spodaj podpisane vlagamo predlog Domna Vrhovnika za priznanje za udejstvovanje na področju študentskega organiziranja in obštudijske dejavnosti na podlagi njegovih vrhunskih dosežkov in aktivnega udejstvovanja prav na tem področju. Prepričane smo, da boste prepoznale, zakaj je Domen več kot zaslužen tovrstne nominacije, in navsezadnje svoje strinjanje tudi pokazale s podelitvijo tega častitljivega priznanja ŠS FF.

Domen Vrhovnik je aktiven član številnih študentskih društev in drugih nevladnih organizacij. S svojim proaktivnim udejstvovanjem pri mnogih projektih in akcijah je pomembno prispeval k opolnomočenju slovenskega študentsva in krepitvi civilne družbe. Njegovega proaktivnega doprinosa k študentskemu organiziranju se ne da spregledati. Golo dejstvo je, da je Domen Vrhovnik prisoten prav v vsaki pori Filozofske fakultete, vse od rumene črte izpred stavbe, ki označuje mejo kadilne cone, pa do prav najbolj oddaljenega kotička Rimljanke, Tobačne in Zavetiške. Sledi, ki jih njegovo delovanje pušča za seboj, je moč zaznati v trenutku, ko prestopimo prag starodavnih masivnih vrat filozofske fakultete, saj je vsak atom ozračja na fakulteti prepojen s to naravnost vrhovniško energijo.

Spodaj prilagamo izčrpen, a vsekakor ne dokončen pregled njegovega dolgoletnega prizadevanja za kritično mišljenje in izboljšanje študijskega procesa ter same institucije Filozofske fakultete, harama humanistične misli. Poleg njegovega civilnodružbenega udejstvovanja je potrebno opozoriti tudi na njegovo vsestransko aktivnost v mnogih obštudijskih dejavnostih, ki znatno doprinašajo h kvalitetnejšim tako študijskim kot življenjskim razmeram.

Za začetek se ozrimo na zadnjih nekaj let Vrhovnikovega delovanja, vse odkar je kot vedoželjen tržiški bruc pvič prestopil prag naše Filozofske fakultete.

Dejstvo je, da je Domen Vrhovnik že od leta 2020 naprej eden najbolj aktivnih promotorjev Filozofske fakultete. Po celi Sloveniji je nagovarjal in promoviral kritično mišljenje in študij na Filozofski fakulteti. Njegov ljudski pristop je nagovoril na stotine nadobudnih mlajših generacij, ki so se navdušeno vpisale na Filozofsko fakulteto. Ravno v tem študijskem letu se je celo zgodilo, da je eden izmed brucev na hodniku pristopil do Domna Vrhovnika in mu s solzami sreče v očeh rekel, da se je na Filozofsko fakulteto vpisal prav zaradi njega.

Ne le, da je mladino nagovarjal, ampak je z njo tudi ostal v stiku po njenem vpisu na Filozofsko fakulteto. Bil je namreč aktiven tutor tako na oddelku za sociologijo kot na oddelku za zgodovino, ki sta oba njegova matična oddelka. S tem je pomembno pripomogel k integraciji novih študentov in študentk ter mednarodnemu povezovanju marsikaterega študenta in študentke. Tutorandi in tutorandke so konsistentno hvalili njegovo zagretost pri nudenju vse potrebne podpore in pomoči ter njegov racionalen in pomirjujoč pristop, ki je pomembno vplival na njihovo blagostanje in kvaliteto študijskega procesa. S svojimi tutorandkami in tutorandi je zgradil močno vez zaupanja, kar je navsezadnje najpomembnejši del tutorske dejavnosti. 

Domen Vrhovnik je med letoma 2022 in 2024 v dvoletnem mandatu zgodovinskega pomena zasedal mesto poslanca v Študentskem zboru ŠOUL, kjer je neumorno zastopal interese celotnega delavskega študentstva. Bil je znan po neomajni načelnosti in ni nikoli pristajal na kompromise, ki bi škodovali njegovi volilni bazi. Z glasno in ostro retoriko je bil dosleden kritik takratne vladajoče koalicije, ki jo je označeval za reakcionarno in oddaljeno od resničnih potreb študentov.

Vedno je bil pripravljen sprožiti boj proti privilegijem visokih funkcionarjev Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOUL), za katere je menil, da delujejo v lastno korist in ne v interes študentske skupnosti. Njegovo vodilno načelo je bilo preprosto, a ambiciozno: zagotoviti, da lahko vsaka študentka, ne glede na socialni položaj, uživa dostojno življenje in neovirano študijsko pot.

Kot ideološki vodja poslanskega kluba Glas je Domen Vrhovnik svojo vlogo venomer izpolnjeval z izjemno odločnostjo in železno disciplino. Njegovo vodstvo je temeljilo na absolutni zvestobi eni sami načelni liniji: neomajni borbi za zagotovitev dostojnega življenja vsakemu delovnemu študentu in vsaki delovni študentki. V tem kontekstu ni dopuščal nikakršnih odstopanj ali kompromisov, saj je vsako popuščanje dojemal kot izdajo osnovnih interesov tistih, katerih interese so v poslanskem klubu zastopali. Svoje kolege poslance je nenehno spodbujal in držal v pripravljenosti, da se s trdno hrbtenico in neustrašno voljo soočijo z vsakršnimi reakcionarnimi politiki takratne vladajoče koalicije. Njegova glavna skrb je bila preprečiti vsak poskus, ki bi lahko ogrozil ali celo poslabšal že tako neugodno materialno stanje delovnega študentstva. Zato je pod njegovim vodstvom klub Glas deloval kot kohezivna in neprebojna sila, usmerjena v neprekinjen boj za socialno pravičnost in materialno izboljšanje vsakdana študentke-delavke.

V preteklem letu je Domen Vrhovnik svojo predanost študentskemu zastopništvu nadgradil z mandatom študenta senatorja v Senatu Filozofske fakultete. Na tem visokem forumu je z nespremenljivo jasnostjo in glasnostjo zastopal interese celotnega študentstva fakultete. Odločno je nastopal proti neoliberalnim politikam univerze, ki služijo kapitalu na račun študentstva in kvaliteto visokošolskega izobraževanja postavljajo pod vprašaj. Njegovo delo je bilo zaznamovano z izjemno vestnostjo in temeljito pripravljenostjo, kar se je dosledno kazalo na vseh sejah senata, ki se jih je udeležil. Njegov doprinos k senatu Filozofske fakultete bo zagotovo trajen in še naprej razvijajoč se, dasiravno Domen Vrhovnik ne poseda več v klopeh modre sobe.

Nedvomno je Domen Vrhovnik svojo predanost študentskemu življenju izkazoval tudi na praktičen in vsakdanji način, in sicer kot izjemen vodja plakaterske službe. Na tej pogosto podcenjeni, a ključni poziciji je skrbel, da so vsa obvestila, razpisi in plakati za kulturne, akademske in politične dogodke vedno pravočasno prišli na fakultetne stene. Njegova neverjetna ažurnost je postala legenda; ni bilo dogodka, ki bi zaradi zamude pri izobešanju ostal neopažen.

Domnovo delo je presegalo mehanično lepljenje papirjev. Z njegovim taktičnim pristopom k plakatiranju je Filozofska fakulteta dobila novo, vibrantno podobo. Zavestno je izbiral različna mesta po vsej fakulteti – od obljudenih hodnikov in stopnišč do samih predavalnic – da bi dosegel čim večji preplet študentskih interesov in maksimalno prepoznavnost dogodkov. Pri tem se je videlo njegov razvit čut za estetiko; skrbel je za raznovrstnost, vizualno privlačnost in uravnoteženo porazdelitev plakatov. Stene so bile informativne, a nikoli ne preobremenjene.

Temeljna načela njegovega vodstva službe sta bila svoboda izražanja in inkluzivnost. Nikakor ni podlegel cenzuriranju vsebin. Vsakomur, ne glede na politično ali ideološko pripadnost, je dopustil, da njihov plakat najde svoje mesto na fakulteti, verjel je v moč (socialnega) dialoga in demokratične izmenjave idej. Ko pa je bilo po stenah premalo vsebin in je fakultetno okolje postajalo že nekoliko sterilno, celo medicinskofakultetno, je vedel, kako zapolniti vrzel. Z lastnimi umetniškimi ali informativnimi vložki (a nikakor ne tamponi) je poskrbel, da so stene vedno pripovedovale zgodbo živahne in angažirane študentske skupnosti, s čimer je neposredno krepil duha fakultete.

Poleg političnega delovanja je Domen Vrhovnik pomembno zaznamoval tudi kulturni in akademski prostor Filozofske fakultete z opravljanjem prekarnega študentskega dela v knjižnici oddelka za sociologijo. Te izkušnje ni dojemal le kot servisno nalogo, temveč kot priložnost za osebno in skupnostno rast, pri čemer je pridobil obsežne in dragocene kompetence na področju informacijske znanosti, katalogizacije in upravljanja z znanjem. Njegov pristop h knjižničnemu delu je bil izrazito družaben in proaktiven; namesto da bi bil le skrbnik polic, je aktivno ustvarjal živahni družabni prostor, kjer je spodbujal kulturo branja in odprte razprave med študenti ter ohranjal še kako pomembno kritično misel. Pomembno je tudi doprinesel h krepitvi medknjižničnega sodelovanja, kjer je deloval kot povezovalna nit med različnimi oddelčnimi knjižnicami. S tem je neposredno prispeval k utrjevanju interdisciplinarnosti – omogočajoč študentom dostop do širšega spektra virov – in hkrati krepil notranjo interdisciplinarnost znotraj filozofskega polja, saj je povezoval različna področja humanistike in družboslovja.

Kot strasten zagovornik kolektivnega znanja je Domen Vrhovnik svojo vlogo v knjižnici nadgradil z organizacijo in vodenjem bralnih krožkov. Ti niso bili namenjeni le splošni kulturi branja, temveč predvsem sistematičnemu skupinskemu proučevanju zahtevne študijske in izpitne literature. S tem je neposredno prispeval k akademski odličnosti svojih kolegov in kolegic, saj je krožek omogočal globlje razumevanje kompleksnejših tem, izmenjavo različnih interpretacij in medsebojno podporo pri pripravi na izpite. Njegova iniciativa je tako ojačevala ne le znanje, temveč tudi duh solidarnosti in skupnega napredka med študenti in študentkami.

Kot priznanje njegovi sposobnosti vodenja pomembnih družbenih dialogov je bil Domen Vrhovnik kot ključni udeleženec in moderator povabljen na okroglo mizo z dr. Evo D. Bahovec, posvečene perečemu vprašanju menstrualne revščine. Na tem dogodku ni le usmerjal strukturirane in produktivne razprave, temveč se je tudi aktivno vključeval z lastnimi, skrbno oblikovanimi komentarji. Kljub nepristranski vlogi moderatorja je s svojimi pronicljivimi opažanji o sistemskih težavah in stigmatizaciji pogosto zadel v živec udeleženk in občinstva, kar je redno prinašalo glasne in odobravajoče aplavze. Njegova sposobnost, da hkrati omogoča dialog in vanj vpliva z lastnimi razmišljanje vzbujajočimi vpadi, je izkazala njegovo globoko razumevanje socialnih vprašanj in retorično spretnost.

Kot pionir na področju študentskega prehranjevanja je Domen Vrhovnik svojo organizacijsko vizijo razširil tudi na menze, kjer je postal začetnik pomembne prakse – organizacije študentskih menz, predvsem na prvi samoorganizirani študentski menzi, ki je dne 18. 1. 2023 potekala prav na zasneženem in zamrznjenem dvorišču Filozofske fakultete v sodelovanju s Študentsko organizacijo FF in Študentskim svetom FF. S tem korakom se ni le odzval na površinsko kritiko kakovosti hrane, temveč je globoko prepoznal sistemsko stisko študentstva, povezano z omejenim proračunom, pomanjkanjem časa za kuhanje in potrebo po dostopni ter hkrati zdravi prehrani. Njegova rešitev je bila premišljena in usmerjena v vzpostavitev trajnostnega modela, ki je bil najbolj ugoden za vse udeleženke, ki so tako dobile dostop do cenovno dostojne in kvalitetne hrane, ki je presegla običajne ponudbe študentskih bonov. S tem je praktično in neposredno izboljšal vsakdanje materialne razmere svojih soštudentov in študentk ter hkrati postavil temelje za trajnostno in pravično prehranjevalno prakso znotraj študentske skupnosti.

V zadnjem letu se je Domen Vrhovnik zelo vidno uveljavil tudi na področju protivojnega aktivizma, kjer se je neomajno zavzemal za mir in diplomacijo širom sveta. Njegovo globoko prepričanje, da so konflikti rešljivi le z dialogom in ne z nasiljem, ga je vodilo pri organizaciji protestov, razprav in izobraževalnih kampanj. Zaradi tega nepopustljivega in strastnega angažmaja za deeskalacijo napetosti in zaščito civilistov v območjih spopadov si je simbolično, a zasluženo prislužil vzdevek Domen Mirovnik. To ime se je v slovenskih protivojnih krogih hitro prijelo kot priznanje njegovi vztrajni borbi za svet, kjer humanost in sočutje premagujeta sovraštvo.

Poleg vseh svojih akademskih, političnih in kulturnih dosežkov je Domen Vrhovnik tudi priljubljen član širših skupnosti, kjer kaže svojo avtentično in vsestransko naravnanost. Trdno verjame v načelo "zdrav duh v zdravem telesu", zato se aktivno udejstvuje v športu. Redno sodeluje z lokalno skupnostjo Trnovskega kluba, kjer se z navdušenjem udeležuje košarkarskih treningov in prijateljskih tekem. Šport zanj ni le fizična aktivnost, temveč oblika druženja in krepitve skupnostnega duha. Svojo športno pot je razširil tudi na tekmovalno raven, kjer pogosto zastopa barve različnih organizacij, katerih del je, s čimer širi njihov ugled in hkrati ostaja povezan z ekipnim duhom.

Njegova vpetost v lokalno skupnost se še globlje odraža v njegovi povezanosti z domačim Tržičem, kjer preživi vsak prosti trenutek, ko lahko študijske in politične obveznosti v Ljubljani odloži na stran. V Tržiču je njegova prisotnost naravna in nesilna; tam je doma, med ljudmi, ki jih pozna in ki poznajo njega. Ta tesna vez z rojstnim okoljem ga kuje kot zelo ljudskega človeka, ki ceni preprostost, iskrenost in vrednote perifernega življenja, daleč od političnega meteža velikega mesta. Vsi ga poznajo kot žar mojstra, ki z vsemi deli pripravljene mesne obroke, za predjed/sladico pa obvezno postreže tržiško specialiteto, bučno juho s hruškami. Rojen je za tovrsten življenjski slog, kjer je človek povezan s svojo okolico in sosedi, kar mu daje moč in avtentično podlago za vsa njegova javna prizadevanja.

Domen Vrhovnik svojo zavezanost skupnosti kaže tudi z aktivno podporo lokalnemu gospodarstvu in podjetnikom, kar je še ena plat njegovega vsestranskega angažmaja. Namerno in zavestno spodbuja poslovanje kavarn in restavracij, kot so K16, Bar Vesolje in Pr' Picopeku. Njegova podpora se ne ustavi le pri nakupih; aktivno promovira njihove izdelke in storitve v svojih krogih. Vedno je verjel v moč priporočil in skupnostne odgovornosti, kar ohranja vse do danes.

Poleg tega njegovo delo presega meje zgolj ekonomske menjave. V sodelovanju s ČKZ je vzpostavil most med podjetništvom in kulturo branja ter tako ustvaril edinstven sinergijski model, ki finančno okrepi kulturno-akademski sektor, hkrati pa ga približa širši publiki. Prav tako je odkrit zagovornik podjetniške vizije LIBERAC-a, ki jo dojema kot pot do osvoboditve lokalnega gospodarstva iz okovov monopolov in kot priložnost za ustvarjanje trajnostnega, skupnostno vodenega ekonomskega ekosistema.

Domen Vrhovnik nikakor ni zgolj končni produkt Filozofske fakultete; njegov odnos z njo je veliko bogatejši in kompleksnejši. Lahko bi rekli, da sta on in fakulteta v živahnem dialektičnem odnosu, kjer sta se medsebojno oblikovala in razvijala. Filozofska fakulteta mu je nudila intelektualna orodja, teoretično podlago in prostor za kritično mišljenje, ki je kataliziralo njegovo politično zavest in družbeni angažma. Brez tega okolja, brez izmenjav idej v predavalnicah in knjižnici, se Domen, kot ga poznamo danes, ne bi mogel izoblikovati.

Vendar je enako resnično, da Filozofska fakulteta ne bi bila popolnoma ista brez njegovega vpliva. S svojim neumornim delom v študentskem zboru, senatu, knjižnici, na menzah in v številnih drugih iniciativah je na njen vsakdan trajno vtisnil pečat aktivizma, solidarnosti in nepopustljivega stremljenja k pravičnosti. Dvignil je glas za tiste, ki ga niso imeli, in s tem dejansko oblikoval izkušnjo študija za številne svoje kolege, ki jim je s svojim zgledom dal nov zagon za študij. Zato je ta dialektični odnos simbioza: fakulteta je dala Domnu intelekt, on pa ji je vrnil srce in dušo.

Na tej fakulteti se je Domen trajno izoblikoval in pridobil orodja (in orožja), ki jih bo nosil naprej. V naslednjih letih, ko bo dokončal študij, je njegova pot nedvomno usmerjena naravnost v šolske klopi. Tam bo svoj isti neomajni zagon, iskro kritičnega mišljenja in strast do družbenega blaženja prenašal na mladino. Z istim navdušenjem, s katerim je organiziral bralne krožke, vodil protivojne shode in podpiral lokalno skupnost, bo poučeval nove generacije, pri njih vžigal Iskro radovednosti in jih navduševal za aktivno, glasno, odgovorno in sočutno udejstvovanje v družbi.

Lepo in z vsem spoštovanjem vas pozdravljamo vse spodaj podpisane. Vemo kdo je zmagal.

Sara Svati Sharan, Andraž Levstek, Rok

Milenkovič, Lana Guček, Domen Perovšek

in podpisnice online peticije.

Lana Guček    Stopite v stik z avtorjem peticije