ZAHTEVA ZA NUJNO NASPROTOVANJE SLOVENIJE NOVIM PRAVILOM IHR WHO

ZAHTEVA ZA NUJNO NASPROTOVANJE SLOVENIJE NOVIM PRAVILOM IHR WHO

Julian Assange nas je že pred leti opozoril, da če se ne bomo pravočasno zbudili in nekaj storili, bomo zadnja generacija, ki je svobodno hodila po Zemlji….

Zdaj je jasno, na kaj je takrat mislil.

NAJKASNEJE DO 19. julija 2025 je namreč državam članicam WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) v skladu s statutarno proceduro omogočeno, da glede novih IHR (International Health Regulations – Mednarodnih zdravstvenih pravil), sprejetih na skupščini WHO 1. junija 2024, obvestijo WHO o odstopu ali rezer­vaciji – to je torej skrajni rok za uradno izjavo države v smislu zavrnitve novih predpisov.

Države, ki so že izrazile nasprotovanje ali rezervacijo:

·    Argentina, Rusija, Slovaška in Iran so že izrazile nasprotovanje ali rezervacijo novim pravilom IHR-2024;

·    Nova Zelandija, skupaj z Irsko, Nizozemsko in Slovaško, je enako storila že konec leta 2023 pri tehničnih spremembah (skrajšanje rokov za pritožbo);

Novem IHR-u naj bi nasprotovali tudi Belorusija, Kenija in Indonezija.

·    ZDA formalno niso sodelovale pri pandemijskem sporazumu in so izrazile nezadovoljstvo s spremembami IHR;

·    Združeno kraljestvo je javno sporočilo, da bo IHR podprlo le, če spoštuje nacionalne interese in suverenost.

Kaj to pomeni za Slovenijo in druge države UN članice

·    Če država želi nasprotovati ali rezervirati določene klavzule, mora to storiti pred 19. julijem 2025;

·    Če država ne izkaže nasprotovanja, začnejo veljati spremembe IHR 19. septembra 2025 (12 mesecev po notifikaciji) oziroma 19. septembra 2026 za tiste, ki so zavrnile IHR-2022.

Spremembe pravilnika IHR vsebujejo vrsto nedopustnih določil. Kaj je bilo sprejeto na seji Skupščine WHO 1. 6. 2024?

1. 6. 2024 so bili sprejeti IHR amandmaji v precej milejši obliki, kot so bili uradno formulirani in predstavljeni v izhodiščnem dokumentu, s čimer so utišali vse tiste, ki so/smo opozarjali predvsem na možnost izgube suverenosti držav in uvedbo dikatature nad celim svetom iz enega centra moči, torej s strani WHO. V skoraj nespremenjeni obliki pa je ostala določba, ki uvaja strogo cenzuro vseh informacij, ki niso v skladu z WHO-jevo edino dopustno resnico. Predpis, ki regulira to področje, je razviden iz ANNEX-a 1, pod točko 2, pod skupino (c), ter pod oznako (vi), na 44. strani, ter pod točko 3, pod oznako (i), na strani 45 sprejetega dokumenta. V navedenem dokumentu informacije, ki niso/ne bodo v skladu z interesi narekovalcev ukrepov, imenujejo misinformation in disinformation (napačna informacija in dezinformacija). Takšna opredelitev drugačnega mnenja, ki odstopa od uradno dovoljenega s strani WHO in oblasti, povsem onemogoča izražanje drugačnega mnenja, pomislekov in argumentov strokovne ali laične javnosti ter seznanjanje javnosti z drugačnimi dejstvi, kar onemogoča konstruktivno kritično strokovno razpravo, ki je nujen pogoj za varno izvajanje zdravstvenih in drugih ukrepov. Tako bo na vseh področjih ”znanost” postala dogma. Vemo, da dogme prinašajo korist le posvečenim skupinam in tveganja za vse ostale. Temeljne človekove pravice zagotavljajo, da tam, kjer je tveganje, mora biti tudi pravica do izbire. S tako strogo globalno cenzuro bo pravica do informiranega soglasja in do izbire pred kakršnim koli posegom v telo povsem poteptana. Za tiste, ki bodo kršili pravila cenzure informacij, so predvidene tudi izjemno hude sankcije, kar pomeni kriminalizacijo drugačnega mnenja.

Pogajalci WHO so našli obvod za doseganje načrtovanega cilja donatorjev WHO za uvedbo sanitarno-medicinske diktature. Zaradi pritiskov aktivistov in poslancev nekaterih držav so v novih dokumentih odločanje o ukrepih med trajanjem izrednega stanja formalno prenesli z WHO na države članice. Tako so utišali borce za ohranitev suverenosti držav. Predstavnica naše države v WHO Vesna Kerstin Petrič, dr. med., je po zaključku seje Skupščine WHO (1. 6. 2024) slovenske medije seznanila, da bo naša država implementirala vse sprejete spremembe IHR v našo zakonodajo. V primeru, da bo WHO razglasil izredno stanje, nas z ukrepi navidezno ne bo posiljeval WHO, temveč bodo ukrepe uvajali naši domači odločevalci (vlada in strokovna svetovalna skupina pod taktirko interesnih skupin…), ki bodo kritje za svoje odločitve našli v WHO »priporočilih« in EU regulativi. Pravna podlaga za to bo zagotovljena v novem ZNB (Zakon o nalezljivih boleznih), v katerega bo predvidoma implementiran nov IHR pravilnik.

Realna domneva, da ta nov ZNB ne bo zaščitil naše temeljne pravice do telesne nedotakljivosti, izhaja iz izkušnje sprejetja ZNB-D s strani aktualne vlade, kmalu po prevzemu oblasti, ki je namesto zaščite naših pravic, ki so bile kršene z odloki vlade med covid krizo, dejansko uzakonila ukrepe, ki so se že pokazali za izjemno škodljive. Iz tega je jasno razvidna naravnanost oblasti, ki je sedaj še pod večjim pritiskom interesnih skupin (lastnikov kapitala), katere/ih cilj je uvedba medicinske diktature, z obveznim doživljenjskim cepljenjem celotne populacije. Z opozarjanjem je kritična javnost sicer dosegla, da po sprejetih IHR pravilih države pravno-formalno res ne bodo izgubile suverenosti, vendar jih bomo izgubili mi, ljudstvo. Izgubili bomo našo osebno suverenost in svoje temeljne pravice. Izgubili bomo pravico do svobodnega odločanja o posegih v lastno telo oz. pravico do ohranitve svoje telesne integritete in to pod pretvezo skrbi za javno zdravje.

Predvidena je aktivacija vloge ”skrbnika”, določenega sicer že z IHR pravilikom iz leta 2005 (člen 31), ki naj bi imel vlogo predvsem v primeru potnikov, ki vstopajo v njim tujo državo. Pravico uvedbe ”skrbnika” bodo lahko uveljavljale države po svoji lastni presoji, obravnava potnika pa bi bila lahko še bolj stroga kot obravnava, ki bo sicer veljala za domače prebivalstvo. Država gostiteljica bi lahko določila, da bi ”skrbnik” namesto potnika odločal o posegih, če se on sam (morda) ne bi odločil v skladu z WHO-jevimi priporočili, odredbami s strani oblasti ali izbrane stroke oz. edine dovoljene medicinske ”resnice”, ustvarjene na podlagi finančnih interesov kapitala. Potniki v mednarodnem prometu bi bili na ta način prepuščeni »na milost in nemilost« lokalnim oblastem države, v katero vstopajo, ki bi tako lahko nad njimi izvajala sanitarno-medicinske ukrepe (teror). Država, v katero bi vstopil potnik lahko, 1) potniku zavrne vstop v državo, če se ta ne bo podredil zahtevanim ukrepom (diagnostiki, preventivnemu jemanju zdravil, cepljenju, izolaciji ali karanteni…) ali pa 2) ga prisili, da se podredi tem ukrepom (ne da bi imel možnost repatriacije-vrnitve v domovino v izogib tej prisili), kar je očitno teptanje temeljnih človekovih pravic (poglavje III/2. str.23).

V prilogi 6, na strani 55 IHR pravilnika se pod točko 3 eksplicitno definira tudi to, da se za preventivno jemanje zdravil (profilakso) in cepljenje lahko uporabljajo samo tisti preparati, ki jih odobri WHO, kar je jasen dokaz sledenja finančnim interesom donatorjev ter nespoštovanja strokovne avtonomije zdravnika. Na 5. strani pravilnika je opredeljen tudi seznam »relevantnih zdravstvenih produktov«, med katera sodijo: zdravila, cepiva, diagnostična sredstva,… osebna zaščitna sredstva,… preparati za celično in gensko terapijo in ostale zdravstvene tehnologije. S tem se odpirajo poti za uvedbo vseh eksperimentalnih metod, ki ob razglasitvi pandemije praviloma dobijo izredno dovoljenje za uporabo, tudi če niso ustrezno raziskane in ne izpolnjujejo temeljnih standardov varnosti za uporabnika.

Pravne vsebine iz Pandemskega sporazuma in IHR pravilnika bodo prelite v EU regulativo in domačo zakonodajo (člen 4 pod 1 bis in 2 bis na straneh 6 in 7). S tem bi naši odločevalci lahko svojo odgovornost za ukrepe, ki bi jih uvedli, preložili na pravne akte implementirane pod taktirko WHO ter s tem s sebe preusmerili nezadovoljstvo ljudi zaradi uvedbe sanitarno-medicinske diktature. Parola, ki bo v prihodnosti prikrivala neetičnost teh ukrepov, je, da se morajo osebne pravice posameznikov podrediti pravici do zdravstvene zaščite skupnosti. Ta parola je bila zlorabljana tudi v letih covid krize, sedaj pa bo dobila tudi pravno podlago.

WHO je ustanovil »mehanizem za finančno usklajevanje«, ki bo zagotavljal, da bodo bolj razvite države morale financirati enako dostopnost do »relevantnih zdravstvenih produktov« ter izgradnjo obsežne infrastrukture (»farmacevtsko-urgentno bolnišnično-industrijskih centrov« ter zdravstvenih struktur za izvajanje nadzora in ukrepanja na vstopnih mestih v državo, torej na mejnih prehodih, na letališčih in v lukah) tudi v manj razvitih državah. Te zdravstvene strukture na vstopnih mestih v državo bodo morale imeti opremo za izvajanje diagnostike, terapije, izolacije ali karantene ter strokovno usposobljeno osebje za obravnavo morebitnih tveganj za prenos okužb s »pandemskim potencialom« (PART VIII/(b) stran 30). Glede na siceršnje pomanjkanje zdravstvenega strokovnega kadra to pomeni, da bodo zdravstvene storitve za bolnike še manj dostopne, ker bo zdravstveno osebje preusmerjeno v te nadzorne strukture vsiljene s strani WHO.

”Zanimivo” je, da sporazum predvideva tudi izmenjavo mikroorganizmov s »pandemskim potencialom« med državami, kar bo lahko zelo dobičkonosno za države, ki bodo »pridno« zbirale ta material. Tako bodo te dodatno motivirane za sistematično zbiranje biološkega materiala z masovnim testiranjem ljudi, tudi teh, ki so brez kliničnih simptomov bolezni, z izgovorom zagotavljanja večje zdravstvene varnosti pred kužnimi boleznimi, kar je v nasprotju s pravili medicine (v neskladju z veljavno klinično prakso) in so tudi popoln strokovni nesmisel.

Donatorjem WHO se s sprejetjem Pandemskega sporazuma zelo mudi. Po prenosu spornih vsebin iz Pandemske pogodbe v IHR pravilnik, ta sprva ni delovala ogrožujoče, vendar se je postopoma preoblikovala v skrajnjo skorumpiran pandemsko-trgovski sporazum. Pripravljajo ga pod taktirko interesnih skupin korporativnega kapitala in usklajujejo z zahtevami držav članic WHO, ki kot pogoj za sodelovanje zahtevajo čim večji delež dobička zase. Države bodo tako lastnikom korporativnega mega-kapitala, predvsem pa farmacevtski industriji, pomagale pri pridobivanju čim večjega dobička, katerega delež bodo dobile tudi same. Oblastem večine držav bo sodelovanje v interesu, saj bodo lahko po svoji volji upravljale s sredstvi, ki jim jih bo kot izpogajan delež zagotavljal mega-kapital… in žal vse to s teptanjem naših temeljnih pravic!

Zaključimo lahko, da spremenjena IHR pravilnik in Pandemski sporazum prinašata poslovne priložnosti lastnikom korporativnega mega-kapitala in bodo njihovi finančni interesi v spregi z interesi naših domačih odločevalcev v prihodnosti lahko neusmiljeno upravljali z našimi življenji. Dejstvo je, da bodo ob tem naše temeljne pravice povsem odvzete, kar nas kot družbo pelje v skrajno dehumanizirano in distopično prihodnost.

Spremembe v funkcioniranju WHO pod taktirko njegovih donatorjev in slepo podrejanje držav članic njegovim direktivam so alarmanten primer, kako v neoliberalno kapitalistični ureditvi kapital podreja politiko, zlorablja funkcioniranje države in resno ogroža njeno prebivalstvo. Zdravorazumski strokovni in laični javnosti bi se tokrat (končno!!!) morali vklopiti vsi alarmi! Nujno je, da našim odločevalcem povemo, da vemo, v katero smer peljejo našo državo, da nam je jasno, kaj to pomeni za nas, predvsem pa to, da našega soglasja za to nimajo! Politiki, ki smo jih na volitvah izbrali in jim zaupali, so izdali državo in nas prebivalce in tega ne bomo nikoli pozabili.

S peticijo za NUJNO NASPROTOVANJE SLOVENIJE NOVIM PRAVILOM IHR WHO nadgrajujemo javni poziv državljanov, ki nasprotujejo sklenitvi Globalnega sporazuma s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), ki ga je podpisalo že več kot 23.400 državljanov. Prva podpisnika Javnega poziva sta odvetnik Domen Gorenšek in ustavni pravnik dr. Andraž Teršek, med podpisniki pa je tudi več pravnikov z mednarodnim ugledom, šest sodnikov in deset odvetnikov, mnogi akademiki in zdravniki. 

Prizadevamo si, da bi bili državljani Slovenije seznanjeni s predvidenimi mednarodnimi zavezami Slovenije do WHO, ki jih predstavniki države – daleč stran od oči javnosti, a v našem imenu – celo podpirajo. Državljani Slovenije imamo pravico zahtevati popolno transparentnost in zavezo od strani slovenskih političnih predstavnikov ter delegatov, da brez široke javne podpore ne bo podpisano nič, kar bi nas ali našo državo kakorkoli pravno obvezovalo, nam odvzelo svobodo odločanja, ter ustavno zagotovljene pravice državljanov. Odgovorni se morajo zavedati, da za take odločitve nimajo mandata.

Za nas je sedaj najpomembnejše vprašanje, ali bomo dovolili, da bi nas WHO dokončno in grobo podredil svoji avtoritarni oblasti, ki jo finančna oligarhija uporablja kot orodje za doseganje svojih interesov? V kratkem se bo odločalo, ali bomo živeli kot svobodni ljudje ali v popolni diktaturi in terorju.

Povzetek prispevkov ISZ: slovenskizdravniki.si

Povezani proti IHR & WHO    Stopite v stik z avtorjem peticije