CIVILNA INICIATIVA ZA ZELENO OS

Kdo smo in kaj zahtevamo?
Povezujemo prebivalce Preserij pri Radomljah, Škrjančevega, Turnš in širšega območja, ki zagovarjamo premišljen prometni razvoj v sožitju z ljudmi in naravo. Združujemo se, da preprečimo gradnjo odseka Mengeš–Želodnik, ki je del širše povezovalne ceste Vodice–Želodnik, skozi naša naselja. Načrtovana trasa odseka Mengeš–Želodnik pomeni nesorazmeren poseg v gosto poseljena naselja. Ker obstaja primernejša in bolj gospodarno utemeljena alternativa prek priključka Študa, pozivamo k ponovnemu premisleku.

O trasi Mengeš–Želodnik
Trasa Vodice–Želodnik je del državnega lokacijskega načrta, ki se je začel pripravljati pred skoraj četrt stoletja – v času drugačnih prostorskih razmer in okoljskih standardov. Načrtovana je kot tranzitna povezava med Gorenjsko in Štajersko, zato ne bi služila le lokalnemu prometu, temveč predvsem povečanemu tranzitu. Posebej izpostavljamo sporni odsek Mengeš–Želodnik, dolg približno 12 km.

Zakaj obstoječa trasa ni primerna rešitev?
Pobudniki iniciative prometnemu razvoju ne nasprotujemo. Menimo pa, da mora biti umeščanje cest prilagojeno današnjim prostorskim razmeram in sodobnim načelom načrtovanja, ki dajejo prednost večji oddaljenosti cest od bivalnih območij. Prepričani smo, da tudi ob predvidenih omilitvenih ukrepih ni mogoče odpraviti trajnih vplivov trase na prostor – hrupa, onesnaženja, vizualnih zapor ter nepovratne spremembe značaja naselij. To utemeljujemo z naslednjimi argumenti:

1) Prostor v Domžalah je omejen

Občina Domžale je po številu prebivalcev 7. največja v Sloveniji, po površini pa med manjšimi občinami, z nadpovprečno gostoto poselitve. Prav zato mora načrtovanje infrastrukture temeljiti na preudarnem ravnanju s prostorom: ohranjanju kmetijskih zemljišč, naravnih vrednot in kakovosti bivanja.

2) Varnost šolarjev in prebivalcev mora biti na prvem mestu

Današnji prostor ni več takšen, kot je bil ob začetku umeščanja trase. Območje Radomelj in Preserij pri Radomljah se je v zadnjih letih izrazito zgostilo (npr. naselje Gaj). Predvidena trasa poteka skozi strnjeno naselje, razdeli bivalni prostor in poseže v varne poti otrok. Takšna ureditev ni skladna s sodobnimi načeli varnega urejanja prostora.

3) Prvotni gospodarski razlog za cesto ne obstaja več

Trasa je bila prvotno načrtovana kot povezava do industrijsko-poslovne cone v Želodniku, ki je bila leta 2018 odstranjena iz občinskih prostorskih načrtov. Ker te cone ne bo, ni več strateškega javnega interesa, da bi cesta potekala na tem območju.

4) Dolžnost nas vseh je, da varujemo in ohranimo naravo

Na območju predvidene trase se nahajajo občutljivi naravni ekosistemi, ki so pomembni za zadrževanje vode, biodiverziteto in blaženje podnebnih vplivov. Posegi v tak prostor niso skladni s sodobnimi okoljskimi usmeritvami niti z javnim interesom.

5) Več tranzita pomeni več hrupa in onesnaženja

Cesta je načrtovana kot tranzitna povezava, kar pomeni več prometa in več tovornjakov. Kljub protihrupnim ograjam takšna ureditev prinese dodatno obremenitev prostora, slabšo kakovost bivanja in večja varnostna tveganja. Tranzitni promet ne sodi v strnjena bivalna okolja.

Mokrišča na trasi: ekosistem, ki ga moramo zaščititi
Še posebej izpostavljamo mokrišča na območju predvidene trase, saj gre za izjemno dragocene in hkrati najbolj ogrožene ekosisteme, katerih pomen se zaradi podnebnih sprememb še povečuje. Njihovo vrednost je prepoznala tudi država z ustanovitvijo Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne.
Evropska unija je junija 2024 sprejela Uredbo o obnovi narave, katere cilj je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 % kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. MNVP pripravlja Nacionalni načrt za obnovo narave (NNON), pri čemer so med prioritetami tudi celinska mokrišča – med njimi območja, kot je Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne.

Odsek Študa – primernejša in cenejša rešitev
Primernejšo rešitev vidimo v usmeritvi povezave proti avtocestnemu priključku Študa, ki je že vključena v občinsko prostorsko načrtovanje. Takšna trasa bi deloma potekala po že degradiranih območjih, se izognila strnjenim naseljem ter bistveno zmanjšala vplive na okolje in kakovost bivanja.
V primerjavi z odsekom Želodnik (12 km) je odsek proti Študi občutno krajši (le 2 km), kar pomeni manj posegov v prostor, hitrejšo izvedbo in nižje stroške – ter bolj gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi.

Podpišite in delite
Odločitev, ki jo sprejmemo danes, bo naš prostor nepovratno zaznamovala.
Pridružite se iniciativi in pomagajte preprečiti gradnjo povezovalne ceste skozi naša naselja.

Dodatne informacije:

-Spletno mesto iniciative: zeleneradomlje.si

-Več informacij o mokriščih: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/priprava-nacionalnega-nacrta-za-obnovo-narave/

-O ustanovitvi Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne: https://www.gov.si/novice/2023-04-05-ustanovitev-krajinskega-parka-ceseniske-in-prevojske-gmajne/ 

-Uredba o državnem lokacijskem načrtu: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED3349 

-Državni lokacijski načrt: https://pis.eprostor.gov.si/pis-evt-web/pages/javni-del/prostorskiakti/prostorski_akt_podrobnosti.xhtml?idPostopka=254575&veljavenAkt=false 

Sebastjan Pirih    Stopite v stik z avtorjem peticije