Peticija za preživetje pred usodnim povečanjem atmosferske tople grede

Slika 1: Vrenje metanskih mehurčkov iz vzhodnosibirskih morij

Peticija je bila v podrobnejši obliki naslovljena in 26.5.2025 že poslana na:

Državni zbor Republike Slovenije   

Šubičeva ulica 4, 1102 Ljubljana      

NAMEN PETICIJE 

To peticijo vlagamo z namenom obvarovanja atmosfere in planeta Zemlje pred nedopustnim nevarnim povečevanjem atmosferske tople grede zaradi velikih in povečujočih se emisij metanskega plina s področij Arktike, predvsem iz vzhodnosibirskih morij. Količine tega plina, ki uhaja v atmosfero so prevelike, da bi naravni mehanizmi, ki za to obstajajo v atmosferi, zagotovili njegovo razgradnjo. Ta plin predolgo ostaja v atmosferi in povečuje vračanje izsevane toplotne energije Zemlje nazaj na njeno površino. Temperatura planeta in propadanje življenja se danes povečujeta predvsem zaradi tega plina in ne zaradi človekovega prispevka ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv.

Zahodne znanstvene inštitucije, posamezni znanstveniki in Medvladni komite za klimatske spremembe (IPCC) z navajanjem napačnih podatkov in skrivanjem znanstvenih izsledkov ruskih raziskovalcev zavajajo nacionalne oblasti, institucionalne organe mednarodnih zvez, gospodarstvo ter prebivalstvo v sprejemanje miselnosti, da so za vse klimatske težave planeta, človeštva in narave krivi samo izpusti človekovih toplogrednih plinov.  

Resnična slika pa je, kot kažejo številke, zelo drugačna. Že samo človekove emisije metana ogrožajo atmosfero mnogo bolj, kot ves človekov CO2. Temu moramo dodati še približno enako velike dosedanje naravne emisije metana. Arktične emisije metana pa so še nekaj 10 krat večje od človekovih. Dokler bo arktični plin uhajal, človeštvo ne more doseči nobenega "trajnostnega razvoja", "zelenega prehoda" in razogljičenja svoje družbe. Edina mogoča zelena energija za človeštvo je, ob njegovem uhajanju, samo zajetje in poraba arktičnega metana.  

ZAHTEVA PETICIJE 

Osnovna zahteva te peticije je, da Republika Slovenija z vsemi odgovornimi organi in drugimi sposobnimi in usposobljenimi družbenimi subjekti in posamezniki aktivno sodeluje v mednarodni iniciativi, organizaciji in izvedbi kompleksnega projekta za preprečevanje in zaustavitev arktičnih metanskih emisij, tudi kot prvi pobudnik te naloge celotnega človeštva za svoje preživetje.  

Podrobnejša razčlenitev nalog naslovljenega organa iz obrazložitve te peticije med drugimi obsega:

• Umestitev te naloge v trajne obveznosti naslovljenega državnega organa.
• Upoštevanje vseh dosedanjih in tudi najnovejših znanstvenih izsledkov.
• Oblikovanje neodvisne strokovne in znanstvene skupine, ki bo spremljala raziskovanje arktičnih emisij na terenu.
• Povezovanje z drugimi odgovornimi državnimi organi in iskanje največjega mogočega prispevka države k mednarodnim naporom za reševanje problema.
• Povezovanje odgovornih državnih organov z drugimi enakovrednimi organi v državah EU.
• Povezovanje z Rusijo in skupno reševanje arktičnega metanskega problema.
• Ob grožnji propada življenja na Zemlji je nujno delovanje po načelu najslabšega mogočega izida.
• Postavitev preživetja človeštva in narave na Zemlji pred vsake dobičkonosne dejavnosti.
• Pregledno obveščanje vseh vpletenih in tudi vseh državljanov o samem problemu in o korakih za njegovo reševanje.
• Povezovanje z znanostjo in z industrijo, ki morata nujno sodelovati pri reševanju arktičnega metanskega problema.    

NEKAJ DEJSTEV O ARKTIČNEM METANU  

Razlaga vzrokov za ojačevanje tople grede nam med drugimi pojasni tudi naslednja toplogredna dejstva o metanu:  

• Metana zaradi realnega neprestanega povečevanja njegove količine v atmosferi ni mogoče primerjati z CO2 na način razgradnje neke končne količine ter povprečenja učinka samo te količine v dolgih časovnih obdobjih, kot to počne IPCC.
• Realni toplogredni učinek metana je samo njegov trenutni učinek, ki je pri primerjavi enakih mas obeh plinov od 150 do 200 krat večji od učinka CO2. Realna 600 krat večja količina CO2 v atmosferi povzroča v primerjavi z metanom samo 4 krat večji energijski sevalni prispevek.
• Ekvivalent vseh emisij človekovega metana ogljikovemu dioksidu znaša tako 53 Gton CO2. To pomeni, da je učinek samo človekovega metana na toplo gredo že za 20 % večji od učinka realnega človekovega CO2 (45 Gton letno).

Slika 2: Realna primerjava TG učinka metana s CO2 v kratkih obdobjih. Podatka za 20 in 100 let sta iz IPCC-jevega poročila 2018, za 500 let pa je ocena porasta glede na prejšnja poročila.

• Na Arktiki se poleg taljenja polarnega ledu na Grenlandu in na gladini arktičnih morij tali tudi zamrznjena zemlja, ki spodaj zadržuje plin, ki je nastajal skozi milijone let dolgo zgodovino ledenih dob. Zahod priznava samo minimalne emisije metana, ki nastajajo iz organskega materiala v letno raztaljeni 10 centimetrski zgornji plasti permafrosta.
• Predvsem je nevarno taljenje permafrosta v dnu plitvih vzhodnosibirskih morij. Z akustičnim snemanjem samih metanskih izbruhov so znanstveniki hkrati tudi v dnu morja odkrili območja, kjer taljenje permafrosta napreduje mnogo hitreje s spodnje strani navzgor. Nastajajo t.i "plinski dimniki", oziroma popolne pretalitve permafrosta, kjer metanski mehurčki iz dna vrejo skozi vodno plast v atmosfero v količinah nekaj kg plina v enem dnevu skozi vsak kvadratni meter, na stotinah področij velikih po nekaj km2.  

Slika 3: Plinski dimniki v morskem dnu

• Glede na pregledana področja obstaja ruska ocena vse površine tako hudo poškodovanega permafrosta, in sicer 10 % dna vseh vzhodnosibirskih morij. Množenje te površine z izmerjenimi mehurčkastimi pretoki nam da oceno letnih emisij tega metana okrog 20 milijard ton. Take količine metana enostavno ne smejo uhajati v atmosfero.
• Najhitrejša in najmočnejša povratna zanka uničevanja permafrosta se dogaja z vplivom energije, ki jo s sabo prinašajo že nastali pretoki tega toplega plina iz večjih globin. Permafrost v dnu morij izginja tudi po 10 metrov na leto. V dveh desetletjih bo pot vsem vzhodnosibirskim podmorskim zalogam metana v atmosfero povsem odprta. Že dobra polovica tega metana v atmosferi bo povečala njen toplogredni učinek 25 krat.    

Slika 4: Izginevanje permafrosta v morskem dnu

NEKAJ O REŠITVAH  

Do sedaj predlagane metode za reševanje problema arktičnega metana so vsebovale uničevanje plina z močnim elektromagnetnim valovanjem in vrtanje ter črpanje plina za zmanjševanje pritiskov spodaj, vendar so se že v zamislih pokazale kot neizvedljive in neučinkovite. Današnja situacija in predvidevano razširjanje emisij pa zahteva: ·      

Zajemanje plina nad morskim dnom in usmerjanje v cevovode za energijsko porabo plina, proizvodnjo materialov in shranjevanje. Spreminjanje metana v CO2 je za atmosfero mnogo boljše, kot direktno uhajanje plina. Celo vsi današnji alternativni viri energije so škodljivi, ker hkrati dopuščajo nespremenjene arktične emisije.

Tesnenje morskega dna za preprečevanje emisij in zadrževanje plina v morskem dnu. Realna možnost izgleda injeciranje materialov, ki bi nekako zamašili in zlepili kanale in pore, ki nastajajo v poroznem sedimentu z izginevanjem permafrosta. Mogoča materiala z že obstoječo dovolj veliko globalno proizvodnjo bi bila lahko nafta ali pa cement. Še najboljša pa bi bila neka (še nepoznana) metoda, ki bi kar v samem sedimentu spremenila uhajajoči plin v tekoče in lepljive ogljikovodike.    

SESTAVNI DELI PETICIJE  

V DZ vložena peticija s celotno razlago in natančneje podanimi zahtevami je podana v dveh obširnejših dokumentih z dodatnimi prilogami in podpornimi dokumenti:  

[0.1]    Peticija za preživetje pred usodnim povečanjem atmosferske tople grede

[0.2]    Razlaga vzrokov za ojačevanjem tople grede  

Tiskane priloge k peticiji, navedene v Razlagi: [1.2], [1.3], [2.1] do [2.4]. Ostali dokumenti so določeni z spletnimi povezavami.  

Več informacij in celoten tekst vložene peticije, podpornih dokumentov in literature je na voljo na spletni povezavi: https://drive.google.com/drive/folders/1EPt1uM-p6IX33YVjG3R-akzlXbsxcOU_?usp=drive_link

Bistvena cilja peticije sta delovanje oblasti za preprečevanje nevarnosti, ki jo prinašajo arktične emisije ter obveščanje in osveščanje javnosti o tem problemu. Kar bo zbranih podpisov, bo rezultat naše skupne pripravljenosti za delovanje izven naših lastnih ekoloških vrtičkov, za sosede tako v vasi kot tudi na drugem koncu sveta. Podpise bomo dostavili naslovniku, ko bo začel z obravnavo zahtev iz te peticije.

Milan Malej    Stopite v stik z avtorjem peticije