PETICIJA PROTI NOVIM SMERNICAM ZAKONA O POTRJEVANJU UČNIH GRADIV

Ali ste vedeli, da po novem Zakonu o potrjevanju učnih gradiv (ZPUG) učitelj ni več avtonomen pri izbiri učnega gradiva, po katerem bo poučeval in se bodo iz njega učili učenci in dijaki? Njegovo strokovno avtonomijo omejuje sistem, v katerem o dovoljenih oblikah učnega gradiva odloča zunanja institucija.  

V zadnjih dneh leta 2025 je bil brez širše javne razprave, na hitro, sprejet nov Zakon o potrjevanju učnih gradiv (ZPUG), ki Strokovnemu svetu za splošno izobraževanje (SSSI) daje pristojnost potrjevanja vseh oblik učnega gradiva, ne zgolj učbenikov. To je na prvi pogled korak v smeri zagotavljanja večje kakovosti učnih gradiv, vendar pa taisti zakon v drugem odstavku 3. člena hkrati določa, da bo SSSI učna gradiva potrjeval »na podlagi ocene potreb, v skladu s smernicami« pristojnega zavoda (Oglejte si osnutek smernic na tej povezavi). V tej na videz tehnični formulaciji se skriva zaskrbljujoče dejstvo, ki odpira vprašanja o avtonomiji strokovnih odločitev in prihodnji vlogi učiteljev v vzgojno-izobraževalnem procesu. SSSI po novem ne bo potrjeval vseh oblik učnih gradiv, kot jih učitelji poznajo in uporabljajo danes, temveč zgolj tiste, ki jih je pristojni zavod za posamezni predmet oziroma razred opredelil v svojih smernicah.  

Učna gradiva, ki jih na pristojnem zavodu ne bodo prepoznali kot potrebna in jih zato ne bodo vključili v smernice za posamezni predmet, ne bodo mogla biti potrjena, posledično pa jih pri pouku ne bo mogoče uporabljati. Nove smernice bodo določile, kateri tipi učnih gradiv bodo pri posameznem predmetu sploh dopustni.   Odločanje o učnih gradivih brez vključevanja učiteljev in širše strokovne javnosti pomeni resen poseg v strokovno avtonomijo učiteljev ter lahko dolgoročno vpliva na kakovost pouka in izobraževalnega procesa.  

Zato vlagam peticijo proti novim smernicam v 2. odstavku 3. člena ZPUG.  

Če bodo smernice uveljavljene v kakršni koli obliki, ki bistveno zožuje današnjo raznolikost izbire učnih gradiv, bodo to občutili tako učitelji kot učenci. To ne pomeni priznanja učiteljske strokovnosti, temveč prej opravičilo za postopno razgradnjo sistema podpore in prenos velike odgovornosti na posameznike.  

Omejevanje izbire učnih gradiv hkrati pomeni tudi več dodatnega dela za učitelje in šole – več fotokopiranja, več administrativnih obveznosti ter več možnosti za nesporazume in napetosti med učitelji in starši. Učitelji bi bili prisiljeni v obsežno in časovno zahtevno pripravo lastnih učnih gradiv. Pouk bi se lahko razdrobil v množico posameznih delovnih listov, pogosto pripravljenih v prostem času, kar bi ob dodatnih obremenitvah neizogibno vplivalo na kakovost poučevanja.  

Predlog  zakona ni bil objavljen na portalu e-Demokracija, s čimer je bila javnosti, zlasti strokovni javnosti in učiteljem, onemogočena možnost razprave in podaje pripomb. Zakon je bil nato sprejet v izjemno kratkem času, brez širšega dialoga. Takšen postopek daje vtis načrtnega izogibanja odprti in kritični razpravi, ne zgolj proceduralne pomanjkljivosti. Pri tem učitelji – torej tisti, ki bodo smernice v praksi izvajali in zanje nosili odgovornost – niso bili vključeni ne v pripravo, ne v pregled, ne v evalvacijo predlaganih rešitev.  

Zato zahtevamo, da se drugi odstavek 3. člena iz novega ZPUG umakne.  

O izbiri učnega gradiva za svoje učence naj odločajo učitelji oziroma strokovni aktivi, kot je to veljalo doslej – na podlagi strokovne presoje, v sodelovanju s starši.

doc. dr. Mojca Ilc Klun, prof. geografije in zgodovine    Stopite v stik z avtorjem peticije