Za racionalnejše izobraževanje za poučevanje tujega jezika v 1.tr

V 1. triletju osnovne šole se postopoma uvaja tuji jezik. Profesorji smo se znašli pred problemom – država nam je povedala, da za to delo nismo ustrezno strokovno usposobljeni in da potrebujemo dodatno izobraževanje v obliki modula.

  1.  Trditev, da nismo ustrezno usposobljeni, deloma drži – formalno, v času študija nas dejansko niso izobraževali za delo s to starostno skupino otrok. Drži pa tudi, da mnogi poučujemo v 1. triletju že vrsto let (deset, petnajst ali več), da smo se udeležili vrste izobraževanj za zgodnje poučevanje angleščine, študirali literaturo, nekateri pa so tudi sami avtorji didaktičnih pripomočkov in izvajalci izobraževanj! Vse to se sicer upošteva pri t. i. kreditnih točkah, a v neznatni meri.
  2. Drugi, večji problem je vsebinsko nerazumno obširen program in časovni obseg modula. V Mariboru npr. potekajo predavanja trikrat tedensko, v torek in četrtek od 15. do 20. ure, v sobote pa od 8. do 13. ure. Poleg predavanj je tu še kup izpitov, seminarskih nalog, da ne govorimo o hospitacijah in nastopih, ki so v dopoldanskem času in potekajo v času, ko ima učitelj obveznosti v službi in torej trpi njegovo primarno delo.

Cena za tako razkošje je temu primerna, nekaj manj kot 3.000 evrov ni malo denarja!

Zakaj je prišlo do tako pretirano obsežnega programa? Razlog je seveda – denar. Fakultete so v tem našem primanjkljaju takoj videle kot priložnost za dober zaslužek in so razpisale obsežne in dolgotrajne programe, mariborska enoleten, ljubljanska pa dvoleten modul.

Seveda je bilo pričakovati, da se bodo v programu znašli splošni predmeti, kot so didaktika angleščine za otroke, psihologija poučevanja tujih jezikov za to starostno stopnjo in še kaj. Ampak tu imamo še estetiko in gibanje,  osnove likovne, glasbene in športne didaktike, didaktika matematike, didaktika spoznavanja okolja, vpliv glasbe na otrokov razvoj, projekti z lutkami v vrtcu in šoli, timsko delo v vrtcu in v šoli in podobno … Ko človek bere te predmete, se zdi, da bo profesor tujega jezika poučeval kar vse predmete!

Ocenjujemo, da je tak obseg pretiran in prenapihnjen!

Tu je seveda še en absurd: diplomant, ki je včeraj ali danes prejel diplomo z nazivom profesor angleščine, ni ustrezno usposobljen in se mora vpisati v dodatni modul in za enoletno šolnino plačati skoraj 3.000 evrov! Fakulteta, ki morala biti pomembno gibalo izobraževalnega (morda tudi družbenega) razvoja, ne uspe dohajati niti rednega šolskega sistema, ki obstaja. Pozivamo fakultete, da ustrezno prenovijo svoje programe, da se takšne anomalije ne bodo več dogajale!

Če povzamemo:

Trdimo, da so programi, ki potekajo na fakultetah, vsebinsko in časovno preobsežni ter občutno predragi.

Profesorji tujega jezika se strinjamo, da potrebujemo neko obliko usposabljanja, vendar naj bo program vsebinsko in časovno razumen in cenovno sprejemljiv!

Pozivamo vas, da pripravite module, ki bodo temeljili na resničnih izobraževalnih potrebah za racionalno ceno!

V času, ko država znižuje standarde kakovosti šole (ukinja plačevanje ur dodatne strokovne pomoči učencem z učnimi težavami, plačevanje interesnih dejavnosti ), si takšnega razmetavanja z denarjem ne smemo in ne moremo privoščiti!