Za priznanje in sistemsko obravnavo psihičnega nasilja v Sloveniji
Za priznanje in sistemsko obravnavo psihičnega nasilja v Sloveniji
Psihično nasilje predstavlja resno in razširjeno obliko posega v človekovo dostojanstvo, integriteto in duševno zdravje, ki v Republiki Sloveniji še vedno ni ustrezno sistemsko in pravno urejena.
Obstoječi pravni okvir, vključno s Kazenskim zakonikom (KZ-1) in Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), psihično nasilje obravnava fragmentarno, brez enotne definicije in brez učinkovitega mehanizma dokazovanja ter sankcioniranja.
Posledica je pravna negotovost žrtev, nizka stopnja pregona in sistemska toleranca do oblik nasilja, ki ne puščajo fizičnih sledi, vendar povzročajo trajne psihološke poškodbe.
Podpisniki zahtevamo:
1. ZAKONODAJNO OPREDELITEV
Uvedbo jasne in celovite pravne definicije psihičnega nasilja, ki vključuje: sistematično manipulacijo (npr. Gaslighting), prisilno nadzorovanje (angl. Coercive Control), čustveno izsiljevanje, dolgotrajno poniževanje in izolacijo.
2. KAZENSKOPRAVNO ZAŠČITO
Dopolnitev Kazenskega zakonika s: samostojnim kaznivim dejanjem psihičnega nasilja oz. prisilnega nadzorovanja, nižjim dokaznim pragom za ponavljajoče se psihološke vzorce, ustreznimi sankcijami za storilce.
3. DOKAZNI IN POSTOPKOVNI MEHANIZMI
Vzpostavitev standardiziranih protokolov za: zbiranje dokazov (digitalna komunikacija, psihološka mnenja, pričanja), obravnavo primerov na policiji in sodiščih, zaščito žrtev pred sekundarno viktimizacijo.
4. DELOVNA OKOLJA
Dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih z: obveznimi internimi postopki za obravnavo psihičnega nasilja, odgovornostjo delodajalcev za opustitev ukrepanja, učinkovitejšim nadzorom s strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo.
5. OBVEZNO USPOSABLJANJE
Sistematično izobraževanje: policije, sodstva, socialnih služb, delodajalcev in vodstvenih kadrov.
6. JAVNA POLITIKA IN PREVENTIVA
Vzpostavitev nacionalne strategije za: prepoznavanje psihičnega nasilja, javno ozaveščanje, dostopno psihološko podporo žrtvam.
Psihično nasilje ni manjša oblika nasilja. Je sofisticirana oblika nadzora, ki razgrajuje posameznika brez vidnih sledi.
Država, ki takšnega nasilja ne prepozna in ne sankcionira, dopušča sistemsko kršitev temeljnih človekovih pravic.
Zato zahtevamo takojšnje zakonodajne in sistemske ukrepe.
Psihično nasilje ni “slabo vedenje”. Je sistematičen vzorec škode. Čas je, da ga kot družba prepoznamo, poimenujemo in ustrezno obravnavamo.