Ali je res pošteno, da slovenski sistem odraslega človeka z 10 ali 15 leti delovnih izkušenj obravnava popolnoma enako kot 16-letnega srednješolca? Danes Državni izpitni center in veljavna pravila mature odraslim kandidatom pogosto priznavajo predvsem to, koliko so si zapomnili iz učbenika, ne pa tega, kaj so v resničnem življenju že dokazali.
To ni le osebna frustracija. Če ste stari 25, 30 ali 40 let, imate za seboj leta dela, vodenja, odgovornosti in reševanja zapletenih nalog, pa vam sistem še vedno sporoča, da so te izkušnje pri maturi ničvredne. S tem izgubljajo odrasli dijaki, ki bi lahko študirali in napredovali hitreje, izgublja gospodarstvo, ki potrebuje ljudi z dejanskimi kompetencami, in izgublja tudi javni interes, ker država vztraja pri zastarelem modelu preverjanja znanja.
Slovenija mora v maturitetni sistem uvesti evropski standard RPL (recognition of prior learning) in odraslim kandidatom priznati ustrezne delovne ter življenjske kompetence pri dostopu do mature in nadaljnjega študija. Francija, Finska in številne skandinavske države že priznavajo, da se znanje ne pridobi samo v razredu. Če hočemo resen, sodoben in pravičen izobraževalni sistem, moramo enako logiko uveljaviti tudi pri nas.
Trenutni sistem meri predvsem mehansko reprodukcijo šolskega gradiva, ne pa dejanske sposobnosti presojanja, pisanja, organizacije in praktične uporabe znanja. Odrasli ljudje, ki so skozi leta dela že dokazali, da znajo delati pod pritiskom, voditi projekte in prevzemati odgovornost v družbi, ne bi smeli biti prisiljeni v isti togi kalup kot najstniki. Nesprejemljivo je, da RIC realne življenjske izkušnje odraslih kandidatov ocenjuje z nič točkami zgolj zato, ker ne citirajo učbenikov od besede do besede.
Zato pozivamo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Državni zbor, naj v prvi naslednji zakonodajni oziroma spremembni obravnavi pripravi in sprejme spremembe, ki bodo v slovensko maturo vključile priznavanje predhodno pridobljenih kompetenc po evropskem standardu RPL. To mora vključevati jasna merila za odrasle kandidate, pravičnejše vrednotenje njihovega znanja in pot, po kateri bo življenjska ter delovna izkušnja dejansko štela pri izobraževalnem napredku.
Gre za vprašanje enake obravnave, dostopa do izobraževanja in spoštovanja realnega znanja. Če država odraslim priznava odgovornost pri delu, jim mora priznati tudi kompetence pri maturi.