Prihodnost Križank - Odprto pismo: Zahtevamo jasen, strokoven in odgovoren pristop k oblikovanju prihodnosti Križank!

Odprto pismo naslovnikom: minister za vzgojo in izobraževanje, župan Mestne občine Ljubljana, ministrica za kulturo
V vednost: predsednica RS, predsednik vlade RS, predsednica državnega zbora RS, ZVKDS, mediji  

Spoštovani!
Kot državljani in meščani Republike Slovenije izražamo globoko zaskrbljenost nad načinom, kako pristojne državne in lokalne institucije ravnajo s kulturno dediščino, ki po svojem pomenu presega osebne interese in bi morala pripadati celotni družbi.

Kompleks Križanke je postal boleč primer sistemskega zanemarjanja, netransparentnega odločanja in podrejanja javnega dobrega škodljivim zasebnim interesom.

Civilno iniciativo in podpisnike tega pisma združuje prepričanje, da Plečnikove Križanke niso mrtva arhitekturna kulisa, temveč živ kulturni in družbeni organizem. Njihova vrednost se ne kaže zgolj v materialnem svetu, temveč v neprekinjenem prepletu prostora, ustvarjalnosti in medgeneracijskega prenosa znanja na posameznike, ki se v Križankah izobražujejo in oblikujejo že več desetletij. Med njimi je več kot 30 Prešernovih nagrajencev in mnogi prejemniki različnih strokovnih nagrad ter še številni drugi pomembni soustvarjalci lokalnega in širšega umetniškega, kot tudi gospodarskega okolja.

Nedopustno je, da se tako pomembno ustanovo prepušča propadanju. Nesprejemljivo je, da se nujni vzdrževalni in konservatorski posegi že leta odlašajo ali celo pogojujejo z zaprtimi postopki in skritimi dogovori. Skrbi nas zavedanje, da se skupna dediščina razprodaja za uresničevanje komercialnih, elitističnih in večini nedostopnih dogodkov.

Ob izkazanih namerah Festivala Ljubljana bomo kot državljani Republike Slovenije oškodovani za prost dostop v kulturni spomenik državnega pomena, hkrati pa obstaja nevarnost, da bo ta oskrunjen do tolikšne mere, da bo služil predvsem kot depo, garderobe in pisarne.

To je v popolnem nasprotju z vizijo Jožeta Plečnika, ki je Križanke prenovil kot prostor vzgoje in izobraževanja mladih ustvarjalcev, ki v sožitju z okolico soustvarjajo odprto kulturno središče mesta. Če se ta namen izgubi, ne gre več le za spremembo v rabi prostora, ampak za degradacijo kulturne, snovne in nesnovne dediščine.

V oči bode dejstvo, da je Mestna občina Ljubljana za Festival Ljubljana v določenem trenutku sprožila pravdni postopek zoper Republiko Slovenijo zaradi solastniškega deleža v kompleksu Križank, ki ga Festival do tedaj dejansko ni uporabljal, nato pa je državi začela zaračunavati uporabnino oziroma najemnino za uporabo teh istih prostorov. Po nam znanih podatkih glede tega poteka postopek mediacije.

Tovrstni dogovori za zaprtimi vrati zbujajo skrb. Potekajo brez sodelovanja šole, strokovne javnosti in kulturnih deležnikov. Takšna netransparentnost krepi občutek, da se odloča mimo javnega interesa. Zgroženi smo, ker tako ravnanje kaže na načrtno zanikanje odgovornosti do javnosti in jasno zlorabo upravljavskih vzvodov za uresničevanje interesov, ki dolgoročno škodijo skupni zapuščini.

Zato od vas nedvoumno zahtevamo:
– da se aktivno vključite v reševanje problematike glede kompleksa Križanke;
– da nemudoma zagotovite izvedbo nujnih vzdrževalnih in konservatorskih del in sprejmete oziroma izvedete vse potrebne ukrepe za preprečitev nadaljnjega propadanja kompleksa Križanke;
– da jasno in zavezujoče Križankam opredelite status kulturnega spomenika v izključnem javnem interesu ter zagotovite trajno prisotnost vitalnega jedra Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana kot neločljivega dela nesnovne kulturne dediščine po zamisli Jožeta Plečnika;
– da nam, zainteresirani javnosti, transparentno predstavite stanje in omogočite vpogled v informacije javnega značaja, torej v vso dokumentacijo, pogodbe, sodne odločitve in dogovore, ki so povezani s preteklostjo in prihodnostjo kompleksa Križank, predvsem glede statusov mediacije in konservatorskega načrta.

Zaradi razjasnitve odprtih vprašanj prosimo za srečanje pristojnih s predstavniki naše iniciative do 20. januarja 2026.

Vsako zavlačevanje ali izmikanje jasnim odgovorom bomo razumeli kot zavestno opuščanje dolžnosti varovanja kulturne dediščine in kot neposredno odgovornost za nastajajočo nepopravljivo škodo. O situaciji v Križankah bomo podrobno obveščali javnost in uporabili vsa pravna sredstva, da preprečimo propadanje tega narodnega zaklada.

Križanke so več kot zidovi – so simbol kulturne identitete Ljubljane in Slovenije. Če bodo postale zaprt prostor z omejenim dostopom, bo to dolgoročna izguba za vse nas.

Podpisniki: Ciril Horjak, akademski slikar, ilustrator in stripar, nekdanji dijak SŠOF, Arne Vehovar, prof. mag. Tadej Glažar,  UL, Fakulteta za arhitekturo; prof. dr. Aleš Črnič, dr. Apolonija Šušteršič, dipl. ing. arch., prof. dr. Peter Krečič, mag. Nataša Konc Lorenzutti, pisateljica, nekdanja dijakinja SŠOF; Ana Zavadlav, akademska slikarka, ilustratorka, bivša dijakinja SŠOF, dr. Helena Motoh, doc. dr. Gašper Cerkovnik, nekdanji dijak SŠOF, doc. dr. Renata Novak Klemenčič, Filozofska fakulteta, prof. dr. Matej Klemenčič, mag. Daša Bole Kosmač, upokojena raziskovalka, nekdanja svetovalka Vlade oz. sekretarka na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije; prof. dr. Tanja Oblak Črnič, izr. prof. dr. Franci Lazarini, izr. prof. dr. Beti Žerovc, umetnostna zgodovinarka; Tone Stojko, EFIAP; dr. Maca Jogan, zasl. prof. UL; doc. dr. Miloš Kosec, FA UL, Jernej Rovšek, nekdanji namestnik varuhov človekovih pravic; dipl. obl. viz. kom. Kaja Bole Kosmač; dipl. film. snem. Jan Perovšek; Nada Bole, Iuna Ornik, Marina Mihelič Satler, akademska slikarka, nekdanja dijakinja SŠOF

Ljubljana, 7. januar 2026

Odprto pismo
Pismo podpore Arne Vehovar
Pismo podpore Ciril Horjak
Pismo podpore nekdanjih profesorjev SŠOF
Preberite več www.vpi.si
Pridružite se Varuhom Plečnikovega izročila

Varuhi Plečnikovega izročila    Stopite v stik z avtorjem peticije