Pravica do čiste pitne vode za vse? Dovolj je bilo obljub, čas je za dejanja. Naša voda ne bo nikoli naprodaj!

Zeleni Slovenije smo se ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje odločili, da ga posvetimo vodi. Z veliko medijske pozornosti in podpore je bil konec leta 2016 v ustavo dodan 70.a člen, ki je izrecno zapisal pravico do pitne vode za vse državljane Slovenije.

Zainteresirana strokovna javnost je upravičeno pričakovala, da bo dopolnitev ustave postavila temelj doslednejšemu izvrševanju človekove pravice do pitne vode in spodbudila potrebne spremembe na zakonodajnem področju. Ustavni zakon o pravici do pitne vode v II. razdelku določa, da je treba zakone, ki urejajo vsebine iz 70.a člena URS, uskladiti z ustavnim zakonom v osemnajstih mesecih po njegovi uveljavitvi. Ti roki so krepko potekli.

Zeleni Slovenije ugotavljamo, da je bila to gesta vladajočih, ki pa ni imela resnih ambicij to uveljaviti tudi v praksi, saj se vse do danes ni spremenilo nič. Celo nasprotno, ugotavljamo, da je stanje na področju oskrbe prebivalcev s pitno vodo zaskrbljujoče. Peticija je tudi odziv na zahteve "mednarodnih fiskalnih pritiskov", ki si želijo privatizacije naravnih, še posebej pa vodnih virov.

Naravni viri pitne vode so tisti, za katere finančni analitiki ocenjujejo, da bodo v prihodnosti najbolj dobičkonosni. Zato svetovne korporacije kupujejo kmetijska zemljišča in vodne vire. Izkušnje držav, kjer so nadzor in izkoriščanje javnih vodovodov prevzela zasebna podjetja, so negativne. V teh državah se je izgubil nadzor javnosti, voda se je podražila, dobiček podjetij, ki so upravljala z vodovodi pa je zrasel.

Tisto, kar posebej izpostavljamo kot pereč problem in bi nas moralo zelo skrbeti, so vodne izgube v vodovodnem omrežju zaradi dotrajanosti infrastrukture. Te izgube predstavljajo kar tretjino načrpane vode, s katero bi sicer lahko dodatno oskrbeli 800 000 ljudi na letni ravni. Slovenija je do danes premalo izkoristila priložnosti, ki se ponujajo v evropskih finančnih sredstvih za te namene.

Stanje vodovodne infrastrukture danes predstavlja razvojni problem države, saj je le-ta stara in dotrajana. Zraven vodnih izgub to povzroča tudi različne vrste onesnaženja. Prav zaradi slabo vzdrževanih vodovodov zdravstveno oporečno vodo v Sloveniji pije 30 000 ljudi, kažejo rezultati nadzorov zdravstvenega inšpektorata, ki jih je zbral portal Pod črto. Medtem, ko je za večino prebivalstva dobro poskrbljeno, pa za del prebivalstva to ne velja. 140 000 Slovencev namreč pije vodo iz lastnih zajetij, za to vodo pa ni podatkov, ali je kakovostno ustrezna ali ne.

Trenutno je v slabem stanju 62 od skupno 155 rek, jezer in drugih površinskih vodnih teles ter trije od 21 podzemnih vodnih virov (Savinjska, Dravska in Murska kotlina), poročajo v objavljenem revizijskem poročilu o učinkovitosti dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode ugotavlja računsko sodišče.

Velik problem predstavlja tudi vojaška dejavnost DPN OSVAD strelišče Poček za segment vodega možnega tveganja, ko lahko poleg stalno prisotnega onesnaženja iz eksplozivnih sredstev in emisij vojaških vozil pomeni nevarnost onesnaženje oziroma izliv nevarnih snovi večjega obsega, ker zaradi poroznega kraškega terena pride do takojšnje infiltracije v podzemlja kraškega vodonosnika in ogroža pitno vodo za 300 000 prebivalcev Notranjske in Primorske.

Skrb za čisto okolje, dobro pitno vodo, kvalitetno hrano in zeleno energijo zato ne sme ostati le prazna doktrina, velike besede in zveneče obljube izrečene s figami v žepu. Kmalu je lahko prepozno. Izkušnje nas uče, da so viri pitnih, mineralnih in termalnih vod občutljivi naravni sistemi, ki se prav lahko tudi trajno uničijo.

Zeleni Slovenije in sopodpisniki peticije zato vsem nosilcem javnih položajev v Sloveniji predlagamo in hkrati zahtevamo:

1. Po vpisu pravice do pitne vode v Ustavo RS je potrebno v najkrajšem času uskladiti in dopolniti zakone, podzakonske akte, uredbe, za implementacijo ustavnega člena v pravni red  Slovenije s področja okolja, komunalne dejavnosti, gospodarskih dejavnost, lokalnih skupnosti in financ, da zagotovimo izvajanje ustavne pravice do pitne vode in s tem naše vire zaščitimo pred tujimi multinacionalkami.

2. Predlagamo spremembe Zakona o vodah, s katerimi bi zaostrili politiko varovanja vodovarstvenih območij. Zdaj so se načrtovalci politik s področja okolja kar navadili pozidavat ta območja. Celo ob kršenju 69. člena Zakona o vodah, ki preprečuje gradnjo, če gre za nevarne snovi.

3. Država naj čim prej pristopi k sanaciji gramoznic na Dravskem polju, ki predstavljajo izjemno grožnjo. Jedro te ekološke katastrofe je Kozoderčeva jama, v kateri je 50 000 ton kontaminirane zemljine. Prav tako je nujna sanacija Celjske kotline, tako odlagališča nevarnih odpadkov stare Cinkarne kot na zemljišču nove Cinkarne. Obe odlagališči sta zastrupili podtalnico in uničen je vir pitne vode sredi Celja. Po Sloveniji je podobnih primerov še več.

4. Vlado pozivamo, da na območju DPN OSVAD strelišču Poček postopoma ukine vse vojaške dejavnosti in poišče nov ustrezen  prostor,  kjer ne bo ogrožena pitna voda.

5. Vlado RS tudi pozivamo, da prisluhne preko 120 organizacijam iz Slovenije in tujine, ki so z kampanjo Rešimo Muro! ozavestili javnost o pomenu in priložnostih reke Mure.

6. Pravico do varne pitne vode smo vpisali v ustavo in tam tudi obstali, kanalizacijski vod C0 je izkaz naše šibke sposobnosti razvijanja modernih projektnih idej, razpravljanja o upravičenostih in modrega odločanja, pravi Lidija Globevnik predsednica Društva vodarjev Slovenije. Zahtevamo uveljavitev odločitev parlamenta – to je ustavitev projekta, tudi v praksi.  

7. Ustavno načelo enakosti in 70.a člen ustave se odraža v diskriminaciji občanov, ki živijo v krajih kjer zaradi različnih razlogov še ni javne oskrbe s pitno vodo. Tako se na razpršenih poselitvenih območjih oskrba prebivalstva rešuje z lastno oskrbo ali samooskrbo objekta s pitno vodo.  Dovoz pitne vode v cisternah do posameznih gospodinjstev za njihove potrebe kaže na neenakopravnost občanov pri obračunavanju cene storitve vodo oskrbe. Predlagamo, da se v najkrajšem času začne izvajati določila 70.a člena Ustave RS in omogoči vsem državljanom enake pogoje za dostop do pitne vode   Lokalna skupnost si mora prizadevati za izvajane četrtega odstavka 70. a člena URS in zagotoviti izgradnjo javnega vodovodnega omrežja za slehernega prebivalca. V kolikor je za manjšo občino investicijski strošek izgradnje vodovodnega omrežja previsok, predlagamo subvencijo države.  Nikakor pa se ne more investicija odražati v povečanem komunalnem prispevku za te občane. Država si mora prizadevati za uravnotežen razvoj in načelo enakosti občanov skladno z navedenim odstavkom ustavnega člena.

8. V Sloveniji je premalo govora o ustvarjanju rezervoarjev za poplavne vode in sistemov za zmanjšanje odtoka vode iz Slovenije (900 m3/s). Po sedanjih predvidevanjih  dr. L. Kajfež – Bogataj, bodo reke alpskega tipa imele manj vode, neurij pa bo več. Zadrževalnike moramo graditi sedaj, ne po poplavah

9. Lokalnim skupnostim prav tako predlagamo, da se javno objavi v občinskih glasilih in na spletnih straneh rezultate analiz vode. Opažamo namreč, da se te prakse marsikje ne izvaja.  

10. Država naj konkretneje pristopi k izvajanju priporočil Računskega sodišča 320-7/2017/30, z dne 18.3.2019: »Učinkovitost dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode.«

 

Več na spletni strani Zelenih Slovenije - www.zeleni.si 

Podpišite peticijo

S podpisom dovolim Zeleni Slovenije, da moj podpis izroči tistim, ki so pooblaščeni za to zadevo.


ALI

Prejeli boste elektronsko sporočilo s povezavo za potrjevanje podpisa peticije. Da bi zagotovili prejemanje naših elektronskih sporočil, dodajte info@peticija.online v svoj imenik ali seznam varnih pošiljateljev.

Upoštevajte, da svojega podpisa ne morete potrditi z odgovorom na to sporočilo.

Plačilo oglaševanja

To peticijo bomo oglaševali 3000 osebam.

Izvedite več ...