Peticija za ureditev helikopterskega resevanja v Republiki Sloveniji

Peticija za ureditev/reorganizacijo helikopterskega reševanja v RS

Helikoptersko reševanje je učinkovit način nudenja nujne medicinske pomoči, zlasti, ko mora pomoč priti v oddaljen ali težko dostopen kraj, skozi prometne zamaške in podobno. Tudi v Sloveniji je bilo s helikopterji v zadnjih petdesetih letih rešeno marsikatero življenje, vendar slovenski sistem helikopterskega reševanja v primerjavi z drugimi evropskimi državami že dolgo stagnira. Za zgled nam niso več le države kot so Avstrija, Nemčija, ali npr. Luksemburg, na tem področju so nas krepko prehitele tudi države Vzhodne Evrope, npr. Poljska, Slovaška, itd.  Tudi Albanija ima  namenski helikopter za nujno medicinsko pomoč (HNMP), a v Sloveniji nimamo niti enega. Obstoječi sistem je bistveno manj učinkovit, kot bi lahko bil, kar zagotovo lahko potrdijo številni zdravstveni delavci, tudi številke to potrjujejo. Po raziskavi J.Rodiča je leta 2019 v gorah v Sloveniji umrlo 6,5 na 100 ponesrečenih, v Švici 4,1, v Avstriji 3,9 in v Franciji 3,1. Verjetnost preživetja ob nesreči v gorah je v Sloveniji torej pol manjša kot v Franciji. (J. Rodič, magistrsko delo, str.81) Iz izkušenj lahko sklepamo, da izven gora verjetno ni bistveno drugače, verjetno je še slabše. Čakanje na reševalni helikopter po uro in več, nepokritost jugozahodnega dela Slovenije, neurejena pristajališča ob nekaterih največjih bolnišnicah in posledično dodatno prekladanje in prevažanje pacientov, neskladnost z letalskimi varnostnimi predpisi EU so dejstva, ki so nesprejemljiva. Očitno je, da se obstoječi sistem ni zmožen razvijati in prilagajati zahtevam in standardom sodobnega časa, saj bolj ali manj stagnira že dvajset let.  Pavšalno govorjenje o visokih stroških za sodobno namensko službo HNMP je le priročen izgovor, ki služi ohranjanju obstoječega nevzdržnega stanja, a ne zdrži resne presoje. Tudi obstoječi sistem ni poceni in nikakor ni zastonj, verjetno je v resnici precej drag, a stroški so netransparentni. Dobro urejen sistem HNMP ne le da rešuje življenja, ampak tudi krajša čas hospitalizacij, okrevanj, bolniških odsotnosti, znižuje invalidnine in druge socialne stroške, ki niso majhni, torej lahko ne le pokrije svoje stroške, ampak prinaša občutne prihranke, če je organiziran tako, kot je treba.   Po podatkih Evropske komisije je razlika socialnih stroškov med hudo poškodovanim in umrlim v prometni nesreči leta 2010 v Sloveniji znašala 1,7 mio Eur. (Report EU DG MOVE Ricardo-AEA/R/ED57769 str. 23) Razlika med preživetjem ali prezgodnjo smrtjo ne pomeni le osebne tragedije, ampak ima tudi občutne ekonomske posledice - tudi za širšo skupnost. Po grobi oceni bi pokritje Slovenije s sodobno HNMP stalo manj kot dva promila (!) sredstev, ki jih namenjamo za zdravstvo, zato 

                                                      zahtevamo,    

da se sistem helikopterske nujne medicinske pomoči povsem reorganizira in sicer v namensko službo tako, da bo vsaj primerljiv, če ne boljši od podobnih sistemov zahodno, severno in vzhodno od Slovenije. Parcialni popravki in delne rešitve, kot je npr. predelava nekaj starih vojaških helikopterjev, niso sprejemljive in jih v celoti zavračamo.  Slovenija si zasluži več.        

Konkretno:

-problem ureditve oz. reorganizacije sistema HNMP mora imeti enega lastnika. Po zakonu je to Ministrstvo za zdravje in nihče drug. Obstoječi sistem ima veliko »babic« in zato je tak, kakršen je.  Medresorske delovne skupine in »medresorska usklajevanja« so odveč in ne vodijo nikamor. V resnici so zavora in ne razvoj. Ministrstvo za zdravje mora prevzeti vso odgovornost za prenovo sistema HNMP. Če nima svojih kadrov in strokovnega znanja s tega področja, naj primeren, neodvisen strokovni kader poišče v Sloveniji in/ali izven države. Vzorčnih primerov uspešnih HNMP je v EU dovolj.

-aktivacijo helikopterjev HNMP mora čim prej v celoti prevzeti Dispečerski center zdravstva (DCZ) po sodobnih protokolih, kot to predvideva Pravilnik o pogojih izvajanja HNMP. Hkrati zahtevamo, da DCZ čim prej začne pokrivati celotni teritorij Slovenije, kot je predvideno, a še ni v celoti realizirano.

-prenovljen sistem HNMP mora pokrivati celoten teritorij Slovenije z zadostno zanesljivostjo in hitrostjo, zato zahtevamo najmanj tri baze HNMP, če bodo strokovni argumenti pokazali drugače, pa tudi več. Cilj naj bo prihod ekipe NMP do hudo ponesrečene osebe/pacienta v 15, največ 20 minutah po klicu na nujno številko, z izjemami samo v realno opravičljivih okoliščinah. 

-helikopterji za HNMP morajo biti namensko opremljeni z medicinsko opremo po sodobnih standardih in doktrini  NMP in zmožni varno vzleteti v dveh do treh minutah po alarmiranju. Za dostop na zahtevnejšem terenu morajo biti opremljeni z vitlom, posadke pa ustrezno usposobljene. Helikopterske operacije morajo izpolnjevati letalske varnostne standarde EU (Uredba 965/2012 – HEMS, HHO, NVIS, itd.), helikopterji morajo izpolnjevati najsodobnejše varnostne standarde in imeti dodatno varnostno opremo (avtopilot, oprema za letenje v slabši vidljivosti (IFR/PBN) in ponoči (NVIS) itd.) Piloti oz. posadke morajo imeti zagotovljene redne vaje postopkov v sili na simulatorjih in druga redna usposabljanja za zagotavljanje varnosti. Zagotovljeno mora biti kvalitetno vzdrževanje in rezervni helikopter(ji) za pokrivanje izpadov zaradi vzdrževanja in okvar, da se zagotovi primerna odzivnost sistema.

-obstoječa operaterja (vojska in policija) sta vključena v sistem kot rezerva oz. dodatna pomoč v primeru masovnih nesreč in podobno, ko primarnemu sistemu HNMP zmanjka kapacitet, (npr. v poletni sezoni) kot tudi določa zakonodaja. Ta dva operaterja naj se koncentrirata na svoje zakonsko določene naloge, tudi s področja iskanja in reševanja, pogrešanih oseb in gorskega reševanja, kadar to ni v naboru nalog oz. niso primerne za izvedbo s primarno HNMP, gašenja, reševanja ob poplavah in drugih reševalnih aktivnostih, ki niso naloga HNMP. Dela na teh področjih bo, kot kažejo zadnji trendi, (žal) dovolj za vse. 

-poleg varnostnega nadzora pristojnih organov in notranjega nadzora mora imeti sistem HNMP tudi nadzor učinkovitosti in kakovosti, ki stalno spremlja merljivo dodano vrednost in skrbi za nenehno izboljševanje sistema. Zaostanek Slovenije za drugimi državami EU na tem področju se ne sme nikoli več ponoviti. (H)NMP je eden temeljev civilizirane države in solidarne družbe, kjer življenjsko ogrožen posameznik ni prepuščen sam sebi, čakajoč na pomoč, medtem ko mu življenje odteka.

-za vzpostavitev sodobne HNMP je treba uporabiti tudi vsa razpoložljiva sredstva EU iz sklada za okrevanje in odpornost, namenjena za vzpostavitev HNMP (iz medijskih poročil sklepamo, da je bilo na voljo  40 mio EUR) tako, da bo čim prej organiziran sodoben sistem HNMP na teritoriju celotne Slovenije na najbolj učinkovit in racionalen način.      

Ljubljana, 7. apr. 2024                              Mihael Avbelj in sopodpisniki                                 

Podpišite peticijo

S podpisom soglašam, da bo Miha Avbelj lahko videl vse informacije, ki jih navedem v tem obrazcu.

Vašega e-poštnega naslova ne bomo javno prikazali na spletu.

Vašega e-poštnega naslova ne bomo javno prikazali na spletu.

Vaše telefonske številke ne bomo prikazali javno na spletu.


Da(da, jaz) dajem soglasje za obdelavo podatkov, ki jih posredujem v tem obrazcu, za naslednje namene:




Plačilo oglaševanja

To peticijo bomo oglaševali 1000 osebam.

Izvedite več ...