POSTAVIMO CELJE NA ZDRAVE TEMELJE
POSTAVIMO CELJE NA ZDRAVE TEMELJE
Iz naše slavne zgodovine, preko stresne sedanjosti mesta, do drugačne, lepše prihodnosti. Začnimo s prvim korakom!
NEKOČ
Znano je, da je bilo Celje v 2. st. pr. n. š. središče Južnega Norika, kraljestva alpsko donavskega območja, glavno mesto pa je bilo Virunum na Gosposvetskem polju. Noriško železo, ki ga je opeval celo Ovid, je bilo takrat zelo cenjeno, zato so imeli Rimljani z Noričani dobre gospodarske stike. Celeia je bila kovnica znanih noriških srebrnikov v 1. st. pr. n. š. Mesto je bilo tako dobro organizirano in urejeno, da so mu Rimljani po priključitvi pustili visoko samostojnost. V Celeii so posledično domačini prevladovali na vodilnih položajih, kar pa za Emono ni veljalo. Cesta Via Gemina je povezovala preko Celeie jadranski prostor s porečjem Donave. Torej je bila Celeia vodilno središče ozemlja od Trojan do Sotle. V obdobju celjskih knezov bi Celje, če ne bi bilo prevare z atentatom, morda prevzelo vlogo Dunaja. To še ni vse. V celjsko regijo spada Žička kartuzija za katero določeni strokovnjaki menijo, da je imela s svojim vrhuncem med 14. in 15. stol. v evropskem prostoru moč in vpliv… današnjega Strasbourga. Rimske toplice, prav tako del celjske regije, so bile pred II. sv. vojno zdravilišče mednarodnega pomena, predvsem za znane, petične Evropejce.
DANES
Skoraj dve tretjini mladih zapušča Celje. Nekoč slavno mesto še vedno nima svoje univerze. Srednja celjska plača je pod slovenskim povprečjem. Mestno jedro životari, lokali centra propadajo. Manjka kulturnih vsebin. Kozmetične obnove fasad in tlakov ne omogočajo vrnitve družabnega življenja. Pogled z glavne vpadnice v mesto, Celje-center, ponuja najprej reklamne plakate in razpršene hale, v daljavi pa industrijske dimnike. Nedavno gospodarsko koristna industrializacija je terjala svoj davek. Celjska kotlina z velikim številom meglenih dni ne prenese zastarele industrije, polne dima in odplak. Slab zrak je velik dejavnik tveganja za zdravje, posledično zato v EU prezgodaj umre 300 tisoč ljudi letno. Celje ni nobena izjema. Tla celjske kotline so polna kadmija in drugih težkih kovin, kar močno ovira prehransko samooskrbnost regije. Odlagališče Bukovžlak še vedno ni sanirano. Zimski sprehodi skozi knežje mesto, morda celo s plinsko masko, pa pogled na cinkarniški dim z gradu ali mostu niso destinacije za privabljanje turistov. V današnjem svetu si naravne vire prisvajajo bogate in razvite države, smeti, odpadke, odplake ter zastarelo tehnologijo pa pošiljajo revnim. Kje je torej Celje v tej zgodbi? Glede na to, da se soočamo z okoljsko krizo, pomanjkanjem stanovanj, potrebno prenovo (bivših) industrijskih območij, širjenjem mesta navznoter, sploh nimamo Občinskega prostorskega načrta. Ali lahko postanemo vzor okoliškim mestom(Trst, Gradec, Dunaj), kot nekoč?
JUTRI
Nič ne gre čez noč, potrebno pa je narediti odločilen prvi korak. Povežimo sposobne ljudi vseh generacij, poskrbimo, še posebej za mladostnike in starostnike. Postavimo ustvarjalna jedra in novo univerzo za močan pomik naprej? Povabimo urbaniste v Celje. Prenovimo in oživimo naše knežje mesto z najbolj velikopotezno zasnovanim srednjeveškim jedrom v Sloveniji, edino jedro, ki se v celoti pokriva z rimsko zasnovo. Povežimo ga s podeželjem naravnajmo 3. razvojno os ter dvignimo celo celjsko regijo v skladu z akcijskim načrtom Evropske komisije(CEAP) iz leta 2020. To pomeni lotiti se celovite okoljsko-energetske prenovo celjske kotline v smislu zelenega dogovora, s katerim želi EU zagotoviti krožno gospodarstvo s poudarkom na reciklaži brez nastajanja odpadkov. Danes je to velika priložnost za Naše mesto! Naj se z gondole, ki povezuje Stari grad s starim mestnim jedrom, vidi navpične vrtove ter zadovoljne turiste, ki se kopajo v čisti Voglajni. Naj Celje postane turistično vozlišče zelenega sistema okoliških topliških zdravilišč. Vemo, da je izhodišče sodobnega urbanističnega načrtovanja zagotavljanje najboljše kakovosti življenja v mestih in na podeželju, vzpostavljanje močne gospodarske vloge mesta in zagotavljanje zdravega bivalnega okolja. Sodobni urbanizem mora po eni strani spodbujati prenovo in oživitev zgodovinskega mestnega jedra, hkrati pa omogočiti razvoj novih dejavnosti. Zato končno izdelajmo Občinski prostorski načrt. Naj se mladi spet z veseljem vračajo domov.
CELJANI, VZAMIMO MESTO V SVOJE ROKE! VSEDIMO SE ZA OKROGLO MIZO POD LIPO, POD ZVEZDNO IN SONČNO NEBO! NARAVNAJMO PLEMENITE CILJE ZA CELJE. OBDRŽIMO,KAR JE BILO DOBREGA IN UMAKNIMO VSE, KAR NAS OVIRA, DA GLOBOKO ZADIHAMO S POLNIMI PLJUČI! ZATO PODPIŠIMO PETICIJO IN KONČNO POSTAVIMO CELJE NA ZDRAVE TEMELJE!
Avtorji peticije: skupina Celjanov s podporo Naše dežele in Dobre države
skupina Celjanov s podporo Naše dežele in Dobre države Stopite v stik z avtorjem peticije