PETICIJA PROTI JEMANJU PRAVICE DO OSEBNE ASISTENCE INVALIDOM MLAJŠIM OD 65 LET TER PROTI JEMANJU SOCIALNE VARNOSTI IN ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI OSTARELIM

Dne 21.7.2023 je bil, kljub odložilnemu vetu DS, ponovno sprejet nov Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki poleg novega prispevka, ki bo še dodatno bremenil tudi socialno najšibkejše, ne  doprinaša praktično nič več ali boljšega uporabnikom, temveč te storitve le drugače poimenuje in jih združuje pod en zakon, eno ministrstvo. Dejstvo je, da so bile po dosedanji ureditvi  teiste storitve omejene le s kadrovskimi kapacitetami, kar pa se tudi s sprejetjem novega zakona ne bo spremenilo.

Zakon, ki pa naj bil namenjen ostarelim uporabnikom, bo v prvi vrsti, torej s 1.1.2024, v sklopu instituta oskrbovalca družinskega člana (institut namenjen zgolj najtežjim kategorijam invalidov), preusmeril uporabnike osebne asistence z duševno motnjo oz. motnjo v duševnem razvoju kot tudi uporabnike, ki jih bo nov zakon o osebni asistenci, ki je v pripravi, ocenil za "neaktivne" ali pravilneje družbeno nekoristne, v dolgotrajno oskrbo. To v praksi pomeni, da za uporabnika, za katerega so ocenili, da potrebuje nekje med 120-168 ur osebne asistence na teden (3-4 osebni asistenti), bo skrbel en sam družinski član, kar ni le šolski primer novodobnega suženjstva temveč tudi v nasprotju z vsemi mednarodnimi pogodbami in konvencijami, ki zavezujejo RS. Tako preusmerjanje bo neizogibno imelo za posledico le to, da bodo stroški namenjeni dolgotrajni oskrbi narasli do te mere, da bodo postopno z noveliranjem ali kar samovoljno preko nekompetentnih in neetičnih ocenjevalcev, te pravice  odvzemali in omejevali do neznosnih razsežnosti in se bo tako ponovil scenarij Zakona o osebni asistenci, kar posledično pomeni, da bodo prav ostareli ostali brez potrebne pomoči, čeprav bodo za njo plačevali.

V nasprotju z vsemi obljubami te vlade, da se nobenemu ne bo nič jemalo, Zakon o dolgotrajni oskrbi pogojuje pravico do koriščanja storitev iz dolgotrajne oskrbe z ukinitvijo vseh drugih dajatev in storitev, ki  jih uporabnik prejema (dodatek za pomoč in postrežbo, na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in na podlagi predpisov, ki urejajo socialno vključevanje invalidov; na podlagi zakona, ki ureja vojne invalide in vojne veterane, po zakonu, ki ureja socialno varstvo in po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke; institucionalno varstvo v domovih za starejše, v posebnih socialnovarstvenih zavodih za odrasle in kombiniranih socialnovarstvenih zavodih, v varstveno delovnih centrih in v socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje v delu institucionalne oskrbe odraslih, na podlagi zakona, ki ureja socialno varstvo; pomoč družini na domu, na podlagi zakona, ki ureja socialno varstvo; pravica do osebne asistence, na podlagi zakona, ki ureja osebno asistenco). Te pravice pa bodo odvzete v celoti ne glede na višino dodeljenih pravic iz dolgotrajne oskrbe.

Dejstvo je, da Zakon o dolgotrajni oskrbi ni kar je bilo obljubljeno, definitivno ta ne služi svojemu namenu, torej da bi uporabniki ostali v domačem okolju, saj 110 ur na mesec uporabniku 5 kategorije, ki je povsem in v vsem odvisen od tuje pomoči, nikakor ne omogoča življenja izven institucij, težko je tudi pričakovati, da bodo ostareli našli oskrbovalca pod pogoji iz zakona. Nazadnje pa taka rešitev definitivno ni primerna za mlajšega invalida, ki ima celo življenje pred sabo in za katerega bi morala država poskrbeti, da bi bilo tako življenje čim bolj polno, srečno in vredno živeti.

Gibanje Nediskriminacija    Stopite v stik z avtorjem peticije