PETICIJA PODPORE GRADNJI HIDROELEKTRARN NA SREDNJI SAVI

Ohranitev okolja žal ni mogoča v današnjem svetu je pa naša dolžnost z njim smotrno in preudarno gospodariti. Če želimo našim zanamcem prepustiti čistejše okolje in bolj zdravo naravo moramo podpirati gradnjo okolju kar najmanj škodljivih projektov in zahtevati od investitorjev dosledno izvajanje omilitvenih ukrepov in zahtevati gradnjo nadomestnih habitatov, ki bodo ohranjali biotsko pestrost našega okolja in pomirjajoč izgled krajine.

KAJ ŽELIMO DOSEČI S PETICIJO 

Pospešiti vse aktivnosti v zvezi s postavitvijo hidroelektrarn na srednji Savi.

Zavedamo se, da bodo občinski proračuni z temi projekti bogatejši in tako omogočali financiranje različnih do sedaj neizvedljivih projektov. Šport in rekreacija, infrastruktura, kulturne prireditve, ohranjanje kulturne dediščine.. Z finančnim deležem od koncesije za izrabo vodnega vira Srednje Save bo luč sveta zagotovo ugledal marsikateri do sedaj neizvedljiv projekt.     

ZAKAJ HIDROELEKTRARNE 

Na območju srednje Save namerava naša država zgraditi niz hidroelektrarn, ki bodo za proizvodnjo elektrike izrabljale vodno energijo naše najdaljše reke Save. Hidroelektrarne izredno učinkovito predvsem pa najpomembnejše brezdimno pretvarjajo energijo tekoče vode v električno energijo. Pri tem izkoriščajo domači energent v izobilju, ki je hkrati tudi obnovljiv in nestrupen - vodo. Med pretvorbo energije tekoče vode oz. proizvodnjo elektrike ne povzročajo odpadkov, kemično ne spreminjajo vode med samim procesom pretvorbe in ne segrevajo reke. Z vsemi omilitvenimi ukrepi in nadomestnimi habitati poskušajo kar najmanj vplivati na biotsko pestrost. Poleg vsega zagotavljajo tudi protipoplavno zaščito. Nudijo možnost namakanja okoliških kmetij. 

Na celotnem odseku reke Save od Ježice do Suhadola je predvidenih med 9 in 12 hidroelektraren. Vsaka izmed njih bo prispevala približno 1% današnje električne proizvodnje Republike Slovenije torej skupno okoli 10%. Omogočile bodo vključevanje še več razpršenih virov oz. obnovljivih virov energije sonca in vetra na ozemlju naše države. S tem se bomo približali cilju po razogljičenju oz. izpolnili zaveze, ki smo jih dali EU.

NEGATIVNE POSLEDICE HIDROELEKTRARN NA OKOLJE 

Nasprotniki hidroelektraren naštevajo in opozarjajo na nižanje nivoja podtalnice, kopičenja mulja, neprijetenega vonja, nastajanja toplogrednih plinov, širjenja tujerodnih organizmov, občutnega povečanja populacije komarjev, estetskega opustošenja krajine, povečane poplavne ogroženosti velikih razsežnosti in celo večje število meglenih dni.

Mi seveda ne zanikamo vpliva hidroelektraren na okolje vendar se zavedamo:

- če bi le te resnično nižale nivo podtalnice bi jo verjetno do danes v okolice Soče in Drave že zagotovo izsušile, saj tam hidroelektrarne stojijo oz. obratujejo že več kot 100 let okoliški ljudje pa vodo še vedno pijejo iz iste podtalnice.

- mulj se seveda kopiči, saj jez oz. hidroelektrarna predstavlja naravno prepreko in upočasni oz. kanalizira tok reke podobno kot reka počne to sama na vsakem rečnem meandru.

- reka, jezero, morje ima neprijetenj vonj pa tam ni hidroelektraren. Na rečici Ščavnici ali nam bližnji Trboveljščici recimo ni hidroelektraren. Tudi Medija v zgornjem toku recimo je nima pa o vonju nima smisla izgubljati besed. 

- hidroelektrarne brezdimno proizvajajo elektriko, nastajanje toplogrednih plinov pri proizvodnji cementa ali jekla recimo bodo morali reševati drugače. Tudi proizvodnja mesa, govedine recimo je zelo problematična pa to v našem primeru ne bomo rešili z nasprotovanjem gradnji hidroelektraren.

- v reki Save je danes en izmed tujerodnih organizmov Potujoča školjka pa le te niso v reki Savi zaradi hidroelektraren ampak neodgovornih veslačev, ki so jih prinesli k nam iz tujine. Tudi nutrije na barju niso avtohtona vrsta. Teh primerov je več vsekakor pa niso posledica hidroelektraren. Nasprotno namreč opažamo, da recimo vidri in bobru, ki pa sta avtohtoni vrsti le te ne povzročajo prevelikih problemov. 

- zelo nas zanima kako so nasprotniki gradnje hidroelektrarnev preučili ali bolje rečeno z katero metodo so se lotili štetja komarjev in kako so le te uspeli povezati oz. utemeljiti z posledicami gradnje hidroelektrarn. Na pojasnila seveda še čakamo in med tem preučujemo čebre polne deževnice na sosedovem dvorišču.

- sprašujemo se tudi kaj je večje estetsko upostošenje krajine, poplave velikih razsežnosti ali sama hidroelektrarna z vso pripadajočo infrastrukturo. Poleg samega izgleda so tu tudi sistemi obveščanja in opozarjanja lokalnega prebivalstva kajti življenja ljudi štejejo največ, več kot premoženje. Zavedamo se in strogo obsojamo nedavno nesrečo mladostnika na reki Soči. Takšne nesreče je mogoče preprečiti, tehnologija danes to omogoča.

- pri vseh prebranih strokovnih študijah predvsem pa pomanjkanju tehtnih proti argumentov nasprotnikov teh projektov in njihovega enostranskega obsojanja, krivitve vseh negativnih posledic na okolje zgolj oz. izključno na hidroelektrarne smatramo vse skupaj kot resno mešanje megle. 

VPLIV HIDROELEKTRARN NA SREDNJI SAVI

Kot primer dobre prakse želimo izpostaviti Ptujsko jezero, to je naše največje umetno jezero, ki je natančneje akumulacijsko jezero hidroelektrarne Formin na Dravi kjer je danes svoj habitat našlo okoli 200 vrst ptic med njimi tudi ogrožene vrste.

Podporniki teh projektov bi radi opozorili na dejstvo, da se že danes v reko Savo vlagajo mladice ene izmed naših pomembnejših sladkovodnih vrst rib - Sulca. To počno ribiške družine oz. posamezne ribogojnice. Žal reka Sava že danes zanj ni več najprimernejša z vsemi vplivi, ki jih imamo državljani RS in industrija v RS na našo reko Savo.

Za razliko od že zaprte Termoelektrarne Trbovlje ali še delujoče Jedrske elektrarne Krško, hidroelektrarne ne segrevajo reke, saj ne spreminjajo agregatnih stanj vode ali kemične sestave vode med samim procesom pretvorbe energije (energenta) oz. proizvodnjo elektrike.

GRADNJA HIDROELEKTRARN JE NAJBOLJŠA REŠITEV ZA TO, DA BOMO IMELI DOVOLJ ELEKTRIKE, VODE IN ČIST ZRAK V NAŠI DRŽAVI

Tako kot ostali obnovljivi viri energije nam hidroelektrarne omogočajo izkoriščanje domačega energenta pri tem pa ne povzročajo odpadkov. Poleg tega smo hidroelektrarne kot skoraj edine izmed vseh večjih elektraren zmožni zgraditi z domačim znanjem ter upravljati in voditi z domačim kadrom. Več kot 90% investicije bodo izvedla in zagotovila domača podjetja, delavci, projektanti, inženirji in gradbinci.

Zaradi podnebnih sprememb se vodnatost rek iz leta v leto rahlo zmanjšuje, predvsem pa so padavine postale nestanovitne. Kot lahko opazimo snega ni več kot nekoč in posledično se le ta ne topi počasi in polni rek ampak padavine padejo nenadno in močno posledice pa so plazovi in poplave. Vsa ta voda potem iz naše države prehitro odteče in le 1% nam je uspe zadržati. Voda je vir življenja in nujno potrebna za preživetje z akumulacijami in zadrževalniki jo bomo uspeli zadržati vsaj toliko, da nas reši kakšne hude suše in pa najpomembnejše, žeje.

Podpišite peticijo, za energetsko neodvisnost naše države se gre!

Nejc Poje    Stopite v stik z avtorjem peticije