#1: SVIZ-IGLG -  

 Glej SVIZ-IGLG, ne pretiravaj in se ne prikazuj kot žrtev, ne ti, ne ostali raziskovalci.

Za začetek, da se razumemo - ne podpiram takih mastnih honorarjev ne (bivše) ministrice, pa tudi ne sedanjega ministra Mramorja - in ostalih na spisku ravno tako ne.

Jaz sem že bil na tem, da se zaposlim na faksu - pa ko sem videl, kam pes taco moli, sem zbežal od tam še preden bi se zaposlil. Tole driblanje projektnih prijav je bolj ko ne onaniranje, raziskovalne skupine bi morale imeti neko vez z industrijo. Kolikor sem jaz to videl - te vezi ni - in ti raziskovalci boljkone plavajo v vakumu, brez realne vezi s firmami. Zato me ne čudi tako slaba uspešnost prijav.

Na trenutke se mi celo zdi, da akademska srenja neproduktvno pisari projektne predloge. Poznam profesorja iz ene od sosednjih držav - napisal je štiri predloge, dobil je 3. Ta človek je sicer strojnik in dejansko so ga vabili, da bi postal predsednik uprave ene večje firme v Italiji. Pa se ni odločil za to, vendar pa včasih naredi kakšno (realno!) raziskavo za kakšno veliko italijansko firmo.

Kar se tiče države in kaj se državi zdi - bodi tako prijazen in ne vlači Republiko Slovenijo v to zgodbo, ker v tej zgodbi o sofinanciranju R Slovenija nima kaj iskati.

Ena večja Univerza v Belgiji dobi pol denarja za dodatno raziskovalno dejavnost z razpisi, sofinanciranje pa si zagotovi tako, da najde naročnika, ki je pripravljen plačati npr. drugo polovico. Vsi so srečni: raziskovalci so v celoti plačani, industrija pa dejansko dobi rezultate raziskav za pol cene - če tako gledaš.

Zato ne jokaj kaj bi država dobila če bi bila pametna, blah blah blah. Splošna javnost res ne ve, v kakšni riti so raziskovalci, ki konstantno onanirajo z razpisi, svoje znanosti pa ne morejo prodati za skodelico kave. 

Kar pa se tiče ARRS so res zatrdeli in zakrneli aparatčiki - ki jim je pa vendarle uspel veliki met: vlečejo za svoje plače denar iz proračuna in svoje nebuloze so uspeli popredalčkati v numerično šifriranje uspešnosti. Njim je vse kristalno jasno, še najbolj pa to, da pobašejo svoje plače.

Tako si pameten, pa še nisi ugotovil tega?

Mimogrede,sem registriran raziskovalec in prijava v to zgodbo je podobna manjši seminarski nalogi - uni tam študirajo formularje do obisti, aha 5. pa pospravijo plačo za to v žep. Če narediš bogaboječ kiks - recimo ne znaš navesti številke raziskovalne skupine - ona bejba tam takoj piše uradne zaznamke in liže kuverto celo dopoldne. Prosim te lepo.

Ker pa vedo, da morajo nekaj denarja dati med ljudstvo, dajo drobiž za štipendije in raziskovalce. Ravno zato, ker na vsake toliko vržejo prgišče med akademski folk in ker so uspeli 'numerološko' ukrotiti akademike ko majhne otroke  - oni uspevajo ko koprive na kravjem gnoju. Odlično.

#4: Tornado - Re:  

Malo si brcnil v temo z osnovno poanto svojega pisanja, čeprav go glavna dejstva točna.

Numerologija ocenjevanja raziskovalnega dela se je spervertirala do skrajnosti, ohranila pa se je, ker je mnogim to ustrezalo. Spremembe se nakazujejo šele sedaj, ko nekateri odličniki iz preteklih let kar naenkrat niso več na samem vrhu, vrh pa pomeni tistih 10% od prijavljenih projektov, ki gredo v financiranje. Raziskovalci niso neumni; ugotovili so, da je bolje optimizirati delo in objave za maksimizacijo točk kot za vsebino. Druga resnica je pa tudi, da obstaja nekaj raziskovalnih skupin, ki so v svetovnem vrhu in s tega stališča zaslužijo podporo (beri financiranje), če si to le lahko privoščimo. Tretja resnica je, da smo raziskovalci javni uslužbenci z vsemi omejitvami, ki iz tega izvirajo in v veliki meri vključujejo tudi sredstva, pridobljena s pogodbami za zunaje naročnike - to tudi sili k težnji za avtorske pogodbe, kjer so omejitve manjše - projekti z zunanjimi naročniki pa so zato manj atraktivni. Izvirni greh je pomanjkanje vizije, strategije in prioritet ter namenskih sredstev za ohranjanje in razvoj določenih področij s strani države oziroma njenih organov.

Obstajajo pa tudi svetlejši primeri, zlasti na področju financiranja bilateralnih projektov, ki že več let tečejo uspešno, a resnici na ljubo - izbor financiranih projektov običajno ne poteka po ARRS metodologiji.

Omeniti je treba še mednarodne projekte. Če je Slovenija izrazila interes za določen širši mednarodni projekt, potem bi bilo logično, da podpre s svojim deležem raziskovalce, ki so uspešni pri pridobivanju projektov (in sredstev iz mednarodnih virov) v tem okviru. V nasprotnem primeru je pač treba jasno in glasno povedati, da Slovenija nima interesa za določeno področje.

Ni vse črno, potrebuje pa precejšnjo prevetritev.