previsoki avtorski honorarji

Žal javnost ne ve, kako je pravzaprav financirana raziskovalna dejavnost. V raziskovalni dejavnosti ni stabilnega financiranja. Denar za plače raziskovalci pridobijo preko razpisov – torej na trgu. Država nam tistega dne v mesecu, ne nakaže denarja za plače, kot je to npr. pri šolnikih, policistih, zdravnikih oz. večini v javnem sektorju. Za nas so to le mokre sanje. Če raziskovalec ni uspešen in ne pridobi projekta, nima denarja za plačo! Ni denarja za plačo, ni zaposlitve. Seveda ni vse tako črno/belo. Država zagotavlja financiranje programskih skupin in na to vezano pasovno financiranje. A tudi programske skupine niso trajni vir financiranja – odvisne so od uspešnosti raziskovalcev in spet smo na trgu. Za nekatere v raziskovalni dejavnosti je edini zagotovljeni vir zakonsko določeno izvajanje javne službe. No, ni pa država edini vir financiranja. V zadnjih letih pridobimo vse več sredstev iz tujine (EU projekti, bilateralna sodelovanja …). A glej ga zlomka – država ne zagotavlja sofinanciranja projektov iz tujine. Državi se pač ne zdi vredno, da za npr. 25 € dobi 75 € ter pridobi znanje nakopičeno v mednarodnem konzorciju. Pri tem se postavlja vprašanje smiselnosti sistema vrednotenja raziskovalnega dela (unikatno birokratsko numerološko sito namenjeno raziskovalni elit) in obstoja ARRS – ko za posamezno področje z več kot 100 raziskovalci razpiše 1 projekt, ki zagotavlja financiranje 1 do 2 raziskovalca letno. Zaskrbljujoče je dejstvo, da vsebina ni najpomembnejše merilo pridobivanja projektov oz. financiranja: stavimo na abecedno numerologijo (A1, A2, A3, A', A'', A1/2 …) !

#1: SVIZ-IGLG -  

 PODPIŠEM!!!

In še.. Kje je potem tu še skrb za srednjeročni in dolgoročni razvoj znanosti, ki se drobi v prah? In kje je skrb za znanstveni podmladek, nosilca dolgoročne znanstvene odličnosti v Sloveniji? Včasih, v  mojih študijskih letih, je bila vzgoja 'podmladka' ena OSNOVNIH dolžnosti, delovnih obveznosti profesorjev in raziskovalcev.

#1: SVIZ-IGLG -  

 Glej SVIZ-IGLG, ne pretiravaj in se ne prikazuj kot žrtev, ne ti, ne ostali raziskovalci.

Za začetek, da se razumemo - ne podpiram takih mastnih honorarjev ne (bivše) ministrice, pa tudi ne sedanjega ministra Mramorja - in ostalih na spisku ravno tako ne.

Jaz sem že bil na tem, da se zaposlim na faksu - pa ko sem videl, kam pes taco moli, sem zbežal od tam še preden bi se zaposlil. Tole driblanje projektnih prijav je bolj ko ne onaniranje, raziskovalne skupine bi morale imeti neko vez z industrijo. Kolikor sem jaz to videl - te vezi ni - in ti raziskovalci boljkone plavajo v vakumu, brez realne vezi s firmami. Zato me ne čudi tako slaba uspešnost prijav.

Na trenutke se mi celo zdi, da akademska srenja neproduktvno pisari projektne predloge. Poznam profesorja iz ene od sosednjih držav - napisal je štiri predloge, dobil je 3. Ta človek je sicer strojnik in dejansko so ga vabili, da bi postal predsednik uprave ene večje firme v Italiji. Pa se ni odločil za to, vendar pa včasih naredi kakšno (realno!) raziskavo za kakšno veliko italijansko firmo.

Kar se tiče države in kaj se državi zdi - bodi tako prijazen in ne vlači Republiko Slovenijo v to zgodbo, ker v tej zgodbi o sofinanciranju R Slovenija nima kaj iskati.

Ena večja Univerza v Belgiji dobi pol denarja za dodatno raziskovalno dejavnost z razpisi, sofinanciranje pa si zagotovi tako, da najde naročnika, ki je pripravljen plačati npr. drugo polovico. Vsi so srečni: raziskovalci so v celoti plačani, industrija pa dejansko dobi rezultate raziskav za pol cene - če tako gledaš.

Zato ne jokaj kaj bi država dobila če bi bila pametna, blah blah blah. Splošna javnost res ne ve, v kakšni riti so raziskovalci, ki konstantno onanirajo z razpisi, svoje znanosti pa ne morejo prodati za skodelico kave. 

Kar pa se tiče ARRS so res zatrdeli in zakrneli aparatčiki - ki jim je pa vendarle uspel veliki met: vlečejo za svoje plače denar iz proračuna in svoje nebuloze so uspeli popredalčkati v numerično šifriranje uspešnosti. Njim je vse kristalno jasno, še najbolj pa to, da pobašejo svoje plače.

Tako si pameten, pa še nisi ugotovil tega?

Mimogrede,sem registriran raziskovalec in prijava v to zgodbo je podobna manjši seminarski nalogi - uni tam študirajo formularje do obisti, aha 5. pa pospravijo plačo za to v žep. Če narediš bogaboječ kiks - recimo ne znaš navesti številke raziskovalne skupine - ona bejba tam takoj piše uradne zaznamke in liže kuverto celo dopoldne. Prosim te lepo.

Ker pa vedo, da morajo nekaj denarja dati med ljudstvo, dajo drobiž za štipendije in raziskovalce. Ravno zato, ker na vsake toliko vržejo prgišče med akademski folk in ker so uspeli 'numerološko' ukrotiti akademike ko majhne otroke  - oni uspevajo ko koprive na kravjem gnoju. Odlično.

#5: -  

 O kakšnem privatništvu govoriš?

A o privatništvu tele kešpič.. Setnikarce? Ma daj no...

V celi tej zgodbi je privaten samo in izključno njen žep. Faksi so v zlatih letih metali naivne študente,  jim obljubljali to in ono, dejansko so pa pogoje navili tako, da se je folk moral vpisati IZREDNO.

Kar pomeni keš, ker izreden vpis pomeni šolnino, ki ni bila majhna. Ljudje so naivno še vedno mislili to in ono, pa so se vpisovali in plačevali.

Ševeda so si profesorske glavce - z dekanskimi in prodekanskimi - ta denar lepo razdelile. Ker nimajo ure za štemplanje, ker to bi pa ja motilo njihov akademski neukročeni duh - ženšče Setnikarica lepo gleda v oči in gladko laže. Živ bog ne more ugotoviti, kdaj je bila v službi in kdaj ne.

Kar se tiče evropskih sredstev - ja dajte pogledati, kaj je to za denarja. Papirji so pri evropskih projektih ponavadi obilni in ženska sigurno ni mogla narediti toliko, kot so ti velečastni honorarji narekovali -in nekje se jo bo dobilo na laži.

#4: Tornado - Re:  

Malo si brcnil v temo z osnovno poanto svojega pisanja, čeprav go glavna dejstva točna.

Numerologija ocenjevanja raziskovalnega dela se je spervertirala do skrajnosti, ohranila pa se je, ker je mnogim to ustrezalo. Spremembe se nakazujejo šele sedaj, ko nekateri odličniki iz preteklih let kar naenkrat niso več na samem vrhu, vrh pa pomeni tistih 10% od prijavljenih projektov, ki gredo v financiranje. Raziskovalci niso neumni; ugotovili so, da je bolje optimizirati delo in objave za maksimizacijo točk kot za vsebino. Druga resnica je pa tudi, da obstaja nekaj raziskovalnih skupin, ki so v svetovnem vrhu in s tega stališča zaslužijo podporo (beri financiranje), če si to le lahko privoščimo. Tretja resnica je, da smo raziskovalci javni uslužbenci z vsemi omejitvami, ki iz tega izvirajo in v veliki meri vključujejo tudi sredstva, pridobljena s pogodbami za zunaje naročnike - to tudi sili k težnji za avtorske pogodbe, kjer so omejitve manjše - projekti z zunanjimi naročniki pa so zato manj atraktivni. Izvirni greh je pomanjkanje vizije, strategije in prioritet ter namenskih sredstev za ohranjanje in razvoj določenih področij s strani države oziroma njenih organov.

Obstajajo pa tudi svetlejši primeri, zlasti na področju financiranja bilateralnih projektov, ki že več let tečejo uspešno, a resnici na ljubo - izbor financiranih projektov običajno ne poteka po ARRS metodologiji.

Omeniti je treba še mednarodne projekte. Če je Slovenija izrazila interes za določen širši mednarodni projekt, potem bi bilo logično, da podpre s svojim deležem raziskovalce, ki so uspešni pri pridobivanju projektov (in sredstev iz mednarodnih virov) v tem okviru. V nasprotnem primeru je pač treba jasno in glasno povedati, da Slovenija nima interesa za določeno področje.

Ni vse črno, potrebuje pa precejšnjo prevetritev.

Žal je tudi tale spletna stran dokaz, da folk vse požre. Zakaj se tako resna tema obravnava na portalu, ki s slikami napol golih žensk dela reklamo za shujševalne izdelke, ki reklamira agresivna podjetja za izvršbo in podobno moteče zadeve?

Podpiram peticijo! Prav je, da se razlicna mnenja sooci, brez posplosecanja. Kot osnova bi moral ceh sam prvo predstaviti vse informacije, da je jasno katere varovalke ne delujejo. Primer ga. Setnikar je potrebno osvetlili z vseh vidikov oz. bi morala sama pojasniti.

1) Ali je v vseh projektih navedeno st. opravljenih ur?

Vsak, ki gre k mehaniku preveri ceno materiala in koliko je cena dela (opravljene storitve). Ce je teh 600k placilo za opravljeno storitev strokovnega dela potem je potrebno imeti tudi podatek o vrednosti vseh projektov in strukturo stroskov projektov.

Predvidevam, da ure niso javni podatek kot tudi ne vrednost in struktura stroskov projekta. 

2) Vsi projekti bi morali biti vsaj z naslovom/sodelujoci/abstract/zakljucki dosegljivi vsakomur.

3) Ce gre za narocilo projekta s strani javne institucije fakulteti ali podjetju, bi moralo biti s strani narocnika zaveden razlog narocila/pricakovane koristi in dosegljivo vsakomur.

Zaupanje, da je raziskovalna stroka sposobna sama dolociti pregledna pravila igre, ki omogocajo vzpostavitev varovalk in kasnejso analizo stanja je majhno.

4) Projekti ga. Setnikar bi morali biti loceni na projekte vezane na razpise in projekte, ki spadajo na javna narocila majhne vrednosti.

Vsak dober manager zeli imeti pregled nad sistemom in podatki. 

En pogled od zunaj, ker trzni sistem pomeni tudi stalni pritisk konkurence. Konkurenca ga. Setnikarjevi in pofobnim je pa lahko samo urejen in pregleden sistem.