previsoki avtorski honorarji

#4: Tornado - Re:  

Malo si brcnil v temo z osnovno poanto svojega pisanja, čeprav go glavna dejstva točna.

Numerologija ocenjevanja raziskovalnega dela se je spervertirala do skrajnosti, ohranila pa se je, ker je mnogim to ustrezalo. Spremembe se nakazujejo šele sedaj, ko nekateri odličniki iz preteklih let kar naenkrat niso več na samem vrhu, vrh pa pomeni tistih 10% od prijavljenih projektov, ki gredo v financiranje. Raziskovalci niso neumni; ugotovili so, da je bolje optimizirati delo in objave za maksimizacijo točk kot za vsebino. Druga resnica je pa tudi, da obstaja nekaj raziskovalnih skupin, ki so v svetovnem vrhu in s tega stališča zaslužijo podporo (beri financiranje), če si to le lahko privoščimo. Tretja resnica je, da smo raziskovalci javni uslužbenci z vsemi omejitvami, ki iz tega izvirajo in v veliki meri vključujejo tudi sredstva, pridobljena s pogodbami za zunaje naročnike - to tudi sili k težnji za avtorske pogodbe, kjer so omejitve manjše - projekti z zunanjimi naročniki pa so zato manj atraktivni. Izvirni greh je pomanjkanje vizije, strategije in prioritet ter namenskih sredstev za ohranjanje in razvoj določenih področij s strani države oziroma njenih organov.

Obstajajo pa tudi svetlejši primeri, zlasti na področju financiranja bilateralnih projektov, ki že več let tečejo uspešno, a resnici na ljubo - izbor financiranih projektov običajno ne poteka po ARRS metodologiji.

Omeniti je treba še mednarodne projekte. Če je Slovenija izrazila interes za določen širši mednarodni projekt, potem bi bilo logično, da podpre s svojim deležem raziskovalce, ki so uspešni pri pridobivanju projektov (in sredstev iz mednarodnih virov) v tem okviru. V nasprotnem primeru je pač treba jasno in glasno povedati, da Slovenija nima interesa za določeno področje.

Ni vse črno, potrebuje pa precejšnjo prevetritev.