Dodelitev skrbništva starim staršem v primeru Škratek

Jaz sem bila do zdaj prepričana, da je temelj delovanja centrov za socialno delo sočutje in pomoč vsakemu, ki je v taki ali drugačni stiski. Zato mi je njihovo dejanje nedoumljivo, tako, kot vseh odločujočih, ki jim pritrjujejo.

Če smo najprej pošteni ljudje zdrave pameti in morale, sposobni empatije, potem verjamem, da se da večino predpisov in zakonov interpretirati tako, da so pri odločitvah ta osnovna načela upoštevana.

Po mnenju medijev sem samo »ulica«, ki je nahujskana proti državi, pa vseeno: CSZ, način odvzema dveh dečkov zame ni sprejemljiv !!!

Primer poznam samo iz medijev in komentarjev, pa se sprašujem:

Kdo bolje pozna družino starih staršev: sosedje, prijatelji, sovaščani ali CSZ, ministrstvo in varuhinja? Ali kdo pozna idealnega človeka, otroka, starša?

Vsi imamo napake, pomembno je, da se trudimo delati dobro po svojih močeh. In osnova vsega je ljubezen. Če so stari starši delali napake pri vzgoji svojih otrok, so se morda kaj naučili? Morda tudi potrebujejo še pomoč in vodenje ? Prepričana sem, da jih v bitki za vnuka žene iskrena ljubezen in da jim ne želijo slabega.

Katero družino je spremljal CSZ, menda že od leta 2009, družino starih staršev ali družino nasilneža? Kakšno pomoč jim je nudil? Kaj je v tem času naredil za ta dva otroka?

Ali ne bi bila naloga CSZ v prvi vrsti, da nudi otrokoma in starim staršem psihološko in drugačno pomoč, če smatra, da jo potrebujejo ?

Vem, da psihologija lahko najde razloge, da se nekdo zaljubi prav v določen tip človeka, a vseeno sem prepričana, da se človeku ljubezen pač enostavno zgodi. Ali so si res žene, ki jih možje pretepajo ali celo umorijo, same krive oziroma je v celoti kriva njihova družina in vzgoja?

Naj mi psihologi povedo, kdaj je otrok dovolj star, da gre lahko brez travme za več dni stran od staršev oz. svojcev? Ali ni za tako majhne otroke (še posebej s posebnimi potrebami) najbolj pomembna čustvena stabilnost, ljubezen svojcev in domače okolje?

Že leta velja ustaljena praksa, da gredo lahko starši z otrokom v bolnico, ko je bolan. Kaj pa tu?

Kaj sta zagrešila ta dva fantička, da sta bila tako nasilno premeščena v tuje okolje? Ali se lahko sploh kje igrata zunaj v teh lepih spomladanskih dneh? Sklepam, da ne in da sta v hišnem priporu, saj okolica ne sme ugotoviti, kje sta. Zdaj očitno ni pomembno, da gresta vsak dan v vrtec, kar so očitali starim staršem. Ali sta deležna ustreznih terapij?

Koliko časa je po mnenju SCZ še potrebno, da iz njiju naredijo robota brez čustev, da ne bo problemov in novih traum, če jima bodo za kratek čas dovolili videti stare starše?

Kako se lahko CSZ opira na morilca, ki je s svojim dejanjem in podpisom pokazal, koliko mu otroci pomenijo. Ali lahko CSD garantira, da v kakem njegovem afektu ne bo otrok deležen enake lekcije kot mama? Saj vem, da je tudi morilec samo človek, a človek, ki svojih travm ni predelal in rabi pomoč, nikakor pa ni človek, ki lahko odloča o usodi drugih ljudi in otrok.

Kakšno pomoč je CSZ nudil staršem, ki sta skrbela za vnuka po umoru hčere, kolikokrat je bil pri njih, koliko pogovorov je imel z njimi, koliko jih je poslušal in slišal?

Glede na način odvzema me zanima ali bi stara starša sploh še videla svoja vnuka, če se ne bi javno izpostavila?

Zakaj je CSZ takoj, ko sta se starša v nemoči obrnila na odvetnika, smatral, da sta prekinila sodelovanje? So se ustrašili, da ne bodo več imeli absolutne premoči nad njima?  

In še so vprašanja, ki se mi motajo po glavi….