gimptuj
Stopite v stik z avtorjem peticije
gimptuj
Temu se reče socialni inženiring! Kdo so naši oblastniki, da tako grobo urejajo izobraževalno pokrajno našega Podravja? Za koga se pa imajo? Ne samo, da bodo nekaterim zaprli vrata in jih poslali trkat na vrata zasebih šol, temveč bodo potisnili nadebudne dijake v mogoče neželjene ŽIVLJENJSKE smeri. Sramota! In na Ptujskem volilnem okraju je najvišji delež glasov padel na SDS? ZBUDITE SE!
This comment has been removed by the author of the petition.
Reason for the removal: neustrezna pripomba
bla,bla
This comment has been removed by the person who wrote it.
nnormalna porazdelitev
Zdi se mi smiselno, da ob razpisu prostih vpisnih mest upoštevamo neko normalno porazdelitev. Okoli 25%(+/- 5%) v gimnazije, prav toliko v pokllicne šole (programi SPI) ostalih 50%(+/- 5%)pa strokovne šole(programi SSI). In to po vsej Sloveniji enakomerno.
Trenutna slika je 40% gimnazije, 15% poklicne, ostali strokovne šole.
http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=IzobrazevanjeProgrami
Nobenega pametnega argumenta, ki bi govoril v prid temu, da potrebuje Ljubljana (ali pa Gorica) toliko več gimnazijskih mest kot Ptuj, ne vidim, zato me zanima, kako so na ministrstvu utemeljili svojo odločitev.
Menim, da bi morala imeti na ministrstvu izdelano analizo potreb trga dela in srategijo vpisa v srednje (in visoke) šole, ki bi vljučevala tudi razmislek o deficitarnih poklicih, ter dvigu izobrazbene ravni na manj razvitih območjih...
Šolam, ki te deficitarne programe izvajajo pa bi bilo potrebno pomagati tudi finančno, da bi lahko programe izvajale kljub majhnemu številu vpisanih dijakov.
Ali so ti podatki kje objavljeni? Ima ministrsvo vizijo ali pa le hit s krčenjem programov v želji, da izpolni ukaz "Sredstva skrčite za cca 30 milijonov".
Proti ukinitvi vpisnih mest
Dvojna merila
Re: bla,bla
Veliko osnovnošolcev mora za dober uspeh veliko vložiti. Veliko jih je, če jim uspe in se vpišejo na gimnazijo, pripravljeni v to vložiti veliko truda tudi na gimnaziji. In poznam jih precej, ki so potem z dobrim uspehom končali tudi maturo, zdaj pa imajo v žepu diplome. Po drugi strani je kar nekaj osnovnošolskih odličnjakov in petkarjev, ki so v gimnaziji popustili ali pa obupali nekje med študijem. Številke in statistika niso vse.
This comment has been removed by the person who wrote it.
Moje mnenje
V slovenskih gimnazijah je odločno preveč dijakov. Odločno prevelik delež mladih v Sloveniji se po končani osnovni šoli vpiše na gimnazijo. Gimnazijcev je preveč, maturantov je preveč, prevelik je delež mladih, ki se po končani srednji šoli (beri: gimnaziji) vpiše na fakulteto. In potem imamo v Sloveniji tako velik delež mladih, ki končajo razne fakultete in nato ne najdejo zaposlitve.
Zamislimo se vendar.
Ne more se kar vsakdo po osnovni šoli vpisati v gimnazijo. Morda bi se marsikomu zdela boljša rešitev, da bi uvedli obvezno omejitev vpisa za vse gimnazije v Sloveniji (npr. povprečje ocen v 9. razredu OŠ najmanj 4,7 ipd.), ampak kar je bistveno, je to, da je (z ozirom na obstoječe stanje) vsekakor treba narediti NEKAJ. In to vsekakor je nekaj.
Vse to nima prav nobene veze s tem, da je ptujska gimnazija odlična gimnazija, ki jo tudi sam obiskujem.
Brz
PREPROSTO NI RES.
Finska: več kot 51% dijakov na "gimnazijah"
SLO: okrog 38 %
Dejstva!
Kaj pa dejstva
Slovenija ima dva miljona in je vpisala enako število (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3871#tabele)... Statistiko se da lepo manipulirat.
Dejstvo je, da je v Sloveniji preveč vpisa na Gimnazije, potem pa posledično preveč vpisa na študij (predvsem v družboslovne smeri). Premalo je tehničnih znanj (že po srednji šoli) in vpisa na tehnične šole (lahko tudi tehnične gimnazije). Že leta 2003 smo se pogovarjali o sprejetju omejitve vpisa na Svetu zavoda za en oddelek, ter ga celo sprejeli, ravnateljica je pa takrat mimo sveta iz strani ministrstva dobila potrditev za dodaten oddelek.
Manjše število učencev pomeni večjo kvaliteto dela in boljše bodoče študente. Vsi vemo, da se v gimnaziji vsaj 10-15% dijakov "šlepa" skozi, na koncu ima velike težave z maturo, se nato zaradi nizkega števila točk vpiše fiktivno zaradi statusa, po 25 letu pa ima problem. Nekje je ta cikel treba prekinit. Te ljudi je potrebno iz šol, ki omogočajo odlaganje odgovornosti v daljno prihodnjost, naučiti praktičnih znanj, na katera se bodo lahko oprli in prinesli neko dodano vrednost. Podpiram omejitev vpisa na splošne gimnazije. Naredite pa tehnični ali naravoslovni oddelek, pa bo!
Re: Kaj pa dejstva
#18: karnekdo - Kaj pa dejstva
LOL. Ali ti dela problem finski jezik ali pa matematika.
Na Finskem se na Academic upper secondary school, kar so naše gimnazije, vpiše več kot 51% generacije otrok, ki zaključijo osnovno šolo.
V Sloveniji se je v letu 2010/11 na gimnazije vpisalo 38 % generacije. Oboje so uradni podatki. Posledično je tudi finska stopnja vpisa na terciarno izbobraževanje približno 10-odstotnih točk višja kot slovenska.
Prenizek vpis na tehnične študije se ne rešuje z omejevanje vpisa na gimnazijah in preusmerjanjem ljudi na manj zahtevne poklicne šole, temveč z večjo privlačnostjo študija na tehničnih fakultetah.
"Kaj pa vsi vemo" pa si zatakni za klobuk. Slovenija mora nujno dvigniti izobrazbeno raven prebivalstva. Če lahko polovica Fincev gre na gimnazije in jih potem več kot 70% nadaljuje še s terciarnim izobraževanjem, ni vrag, da to zmoremo tudi Slovenci.
Ali pa smo bolj zabiti kot Finci? Zabite Slovence v poklicne šole, da se naučijo kaj "praktičnega". Bodo že Finci študirali za nas?
NE MARAM JANŠE
Re: Re: Kaj pa dejstva
#21: Kaj pa dejstva??? - Re: Kaj pa dejstva Prenizek vpis na tehnične študije se ne rešuje z omejevanje vpisa na gimnazijah in preusmerjanjem ljudi na manj zahtevne poklicne šole, temveč z večjo privlačnostjo študija na tehničnih fakultetah.
In kako to narediš? Z nižanjem nivoja študija? Z bogato štipendijo? Z bogatimi možnostmi zaposlitve?
Re: Brz i glup
#16: Kaj pa dejstva??? - Brz Od kod to prepričanje, da se na slovenske gimnazije vpiše previsok delež generacije? Iz rumenega tiska in vladnih trobil?
1980 je obiskovalo gimnazijo cca 20% populacije. 2012 pa 40%.
Je generacija 2012 pametnejša od generacije 1980? Niti ne. Če bi imeli isti nivo zahtevnosti študija, bi bilo pri generaciji 2012 dobrih 50% osipa ...
Re: Re: Brz i glup
#24: minister - Re: Brz i glup
Neumnost. Ljudje se vpisujejo v gimnazije, ker je višja izobrazba vedno bolj nujna, da imajo vsaj malo možnosti za dobro službo, ne zaradi tega, ker so te naenkrat manj zahtevne. V 1980, v industrijski jugoslaviji praktično brez brezposelnosti, jim pač ni bilo potrebno. Kot pred Marijo Terezijo OŠ ni bila ravno potrebna...
Sicer pa, vrag naj vzame narod, kjer naj bi bilo le 20% generacije sposobno izdelati gimnazijski program. To je narod bedakov.
Vrhunski finski šolski sistem 50+%, pri nas bi bilo 20% ravno prav (40 ob 50% osipa, kajne?).
| This discussion has been closed. |