Za vsestranski razvoj slovenskega jezika

Vse so nam že odtujili-beri-pokradli,zdaj bi nam pa še materinščino.

Za ohranitev in razvoj slovenskega jezika, temelja naše državnosti, našega naroda, za naše zanamce, da bodo vedeli kdo so in od kod so.

Ker živimo v Sloveniji in si zaslužimo, da se izobražujemo v materinem jeziku. Spoštujmo jezik za katerega so se borili naši predniki.

Ker sem Slovenec. Najprej smo se prodajali Avstrijcem, nato Srbom, zdaj Bruslju. Kdaj bo čas za Slovenščino, če ne zdaj?

Sem brez besed - zgrožena!

Vsak jezik pomeni poseben ton v akordu človeštva.
Akorda z enim tonom ni. Rodil sem se v tem koščku stvarstva ne slučajno, z razlogom.

Mar je res potrebno komentirati bazično pravico, da se v lastni državi govori svoj, slovenski jezik. Ce komu to ni jasno naj se izseli tja, kjer mu je drugi ljubši. Groteske imajo resnično neizterljive dimenzije, ljudje in osebki, ki si jih izmišljujejo se bolj.

Bojan Maraz, oblikovalec, Bangkok

Slovenci smo vsakič znova postavljeni pred odločitev, da izberemo lažjo pot, ki nam daje več udobja in lažje življenje, ali pa težjo pot, ki pa nam ohranja narodotvornosti in državotvornost.
Slovenski jezik, je skozi zgodovino center takšne dileme. Pred Ustanovitvijo Univerze v Ljubljani, smo imeli Slovenci relativno dobre pogoje za študij, dostop do štipendij, mecenstva - dostopne so bile tudi pozicije rektorja in dekana. Lingua Franca znanstvenega, strokovnega in študijskega dela pa je bila - nemščina.
Želja Slovencev, da bi enak standard Univerzitetnega delovanja imeli v Slovenskem jeziku, je pomenilo odreči se udobni izbiri ustvarjanja v Nemškem jeziku, ter se leta boriti za lastno Univerzo v lastnem jeziku ter seveda njeno uveljavitev in financiranje.
Danes, ko je v zakonodajni proces vložen predlog sprememb Zakona o Visokem šolstvu, smo zopet pred izbiro. Naj Lingua Franca v visokem šolstvu, znanstvenem in strokovnem delu in napredovanju, dokončno postane izključno angleščina, Slovenski jezik pa naj se umakne v uporabo neizobraženih ljudi in na raven pogovornega, neformalnega jezika.
To je seveda lažja, udobnejša izbira - močno pa verjamem, da bi se ljudje, ki so se za Jezik in narodotvornost ter državotvornost borili, s tem strinjali. Cankar, čigar leto 2018 smo razglasil za njegovo leto - sigurno ne. Ali Primož Trubar, ki mu seveda iz vidika udobja, ne bi bilo potrebno napisati prve knjige v Slovenskem jeziku, ker je povsem dobro lahko živel z nemščino.
Slovenski jezik se mora razvijati tudi na znanstvenem in strokovnem nivoju. Čeprav je to finančno iracionalno, težje in neudobno - pa vendar. Ne rečem, da strokovne objave in razprave ne smejo biti objavljene tudi v angleškem jeziku, vendar če bodo izključno v angleškem jeziku - tu pa imam veliko težavo.
Prav v tem času, je bil v nekem drugem postopku, Zakonu o medijih, kronski argument nasprotnikov kvot slovenske glasbe na radijskih postajah prav to, da kakovostne slovenske glasbe ni dovolj. Nihče pa ni povedal, da zato, ker je zadnjih 20 let ni nihče razvijal ali vanjo vlagal, tako kot je to počela RTV skozi desetletja Slovenske popevke v 50 in 60 letih, narodno zabavne glasbe v 70 in 80 letih, rock glasbe v 90 letih.
Tako bo kronski dokaz, da Slovenski jezik strokovno in znanstveno ni dovolj razvit, čez 20, 30 ali 50 let dokazoval nekdo, ko bo želel uvajati angleščino kot uradni jezik republike Slovenije. Mladi bodo na njega navajeni skozi vrstniško komunikacijo in socialna omrežja, navajeni skozi izobraževalni proces in navajeni v interakciji s tujimi vrstniki. Slovensko pa bodo govorili njihovi starši in stari starši. Kot nek arhaičen dialekt preteklosti.
Predlagam, da je čas za pregled, kaj se je v zadnjih 20 letih naredilo za slovenski narodni program in posledično za ohranitev njegovega cilja - lastne države in lastnega jezika.
Dejan Podgorsek

Zagovarjam vsa stalisca v peticiji.

za ohranitev slovenskega jezika

Na slov.fakultetah naj se govori v slovenščini.

Podpisala sem to peticijo, ker se mi zdi nedopustno zapostavljanje slovenščine v visokem šolstvu. Bodimo ponosni in ohranjajmo
svoj jezik !!!

To peticijo sem podpisala zaradi tega, da se slovenski jezik ohrani na vseh šolah, univerzah, fakultetah...

Ker sem raziskovalec in zapisovalec ljudskega izročila pod Gorjanci, s senčne in sončne strain tudi zato, ker sem zaveden slovenec in tudi svoje otroke vzgajam v tem duhu obenem pa bi želel, da nas je teh, ki tako razmišljamo in tudi DELAMO več v naši prekrasni deželi. Srečno, slovenski jezik in narod!!!

#26: -  

 

Ker sem Slovenec.

Zato, ker so me nategnili z mejlom. V mejlu je pisalo: hvala za podpis (ceprav je nisem podpisala), potem pa je bil link za "potrditev" ali "odstranitev" podpisa. No, sem ga hotela odstraniti, ker peticije NE podpiram, ampak se to ne da.

Skratka, takole se res ne dela.

#5: -  

 Kot da nismo kmetavzarji.

#564: -  

 Potem je tudi dobro, da se naučite pisati Slovenec z veliko, in sem pa tja postavite kakšno vejico. Mislim, da ste zelo dober raziskovalec.

Ker mi ni vseeno, ali me bodo vnuki, ko bodo prišli na obisk, pozdravili v lepem slovenskem jeziku, ali kar v angleščini.
Slovenščina je enakopraven jezik EU, zato ga je treba spoštovati, negovati in razvijati.

Živim v italiji in se nenehno borimo za obstoj slovenskega jezika v zamejstvu. Če ne ljubimo svojega jezika in kulture, bomo propadli. Ponosni moramo biti na naš narod, jezik in kulturo, le tako bomo cenili in spoštovali tudi druge.

Zato, ker je jezik tisto bistveno, kar nas določa kot posebno vrsto homo sapiensa na tem planetu. Brižinski spomeniki so že pred letom 1000 dokaz, da so ga spoštovali tudi tujci, protestanti so mu dali knjižno obliko, Prešeren umetniško raven, strokovnjaki različnih strok pa so ga usposobili za rabo na vseh nivojih - tudi visokošolskih. Mi smo dolžni to dediščino spoštovati in razvijati naprej. Kot je rekel že Slomšek: "Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik."

Težava je v ostankih ideološke zakodiranosti iz prejšnjih obdobij, ki na slovenskem govornem področju preprečujejo neobremenjeno ekonomsko vedenje. Nesmisli, kot so sovražno prevzemanje in razprodajanje gospodarske infrastrukture, nezaključeni ciklusi pomembnih komunikacij med skrbniki javnega imetja in lastniki (javnostjo), itd., logično naredijo slovensko govorno področje ekonomsko nezanimivo. Sama sprememba jezika tega ne bi popravila. Več možnosti je v navezovanju z uspešnejšimi ekonomskimi okolji, zaradi katerih bi bile tipične slovenske nelogičnosti omejene ali prepoznane in odpravljene. Sedaj pa, ko šolstvo v skladu s prilagajanjem realnim razmeram pripravlja uspešen kader na kariere v tujini, predavanja v angleščini študentom seveda koristijo in gostujočim profesorjem tudi (če se predvideva, da si šolstvo ekonomsko manj uspešne države ne more privoščiti zadostnega števila dobrih simultanih prevajalcev).

Slovenija in pika