Za vsestranski razvoj slovenskega jezika

Slovenci smo vsakič znova postavljeni pred odločitev, da izberemo lažjo pot, ki nam daje več udobja in lažje življenje, ali pa težjo pot, ki pa nam ohranja narodotvornosti in državotvornost.
Slovenski jezik, je skozi zgodovino center takšne dileme. Pred Ustanovitvijo Univerze v Ljubljani, smo imeli Slovenci relativno dobre pogoje za študij, dostop do štipendij, mecenstva - dostopne so bile tudi pozicije rektorja in dekana. Lingua Franca znanstvenega, strokovnega in študijskega dela pa je bila - nemščina.
Želja Slovencev, da bi enak standard Univerzitetnega delovanja imeli v Slovenskem jeziku, je pomenilo odreči se udobni izbiri ustvarjanja v Nemškem jeziku, ter se leta boriti za lastno Univerzo v lastnem jeziku ter seveda njeno uveljavitev in financiranje.
Danes, ko je v zakonodajni proces vložen predlog sprememb Zakona o Visokem šolstvu, smo zopet pred izbiro. Naj Lingua Franca v visokem šolstvu, znanstvenem in strokovnem delu in napredovanju, dokončno postane izključno angleščina, Slovenski jezik pa naj se umakne v uporabo neizobraženih ljudi in na raven pogovornega, neformalnega jezika.
To je seveda lažja, udobnejša izbira - močno pa verjamem, da bi se ljudje, ki so se za Jezik in narodotvornost ter državotvornost borili, s tem strinjali. Cankar, čigar leto 2018 smo razglasil za njegovo leto - sigurno ne. Ali Primož Trubar, ki mu seveda iz vidika udobja, ne bi bilo potrebno napisati prve knjige v Slovenskem jeziku, ker je povsem dobro lahko živel z nemščino.
Slovenski jezik se mora razvijati tudi na znanstvenem in strokovnem nivoju. Čeprav je to finančno iracionalno, težje in neudobno - pa vendar. Ne rečem, da strokovne objave in razprave ne smejo biti objavljene tudi v angleškem jeziku, vendar če bodo izključno v angleškem jeziku - tu pa imam veliko težavo.
Prav v tem času, je bil v nekem drugem postopku, Zakonu o medijih, kronski argument nasprotnikov kvot slovenske glasbe na radijskih postajah prav to, da kakovostne slovenske glasbe ni dovolj. Nihče pa ni povedal, da zato, ker je zadnjih 20 let ni nihče razvijal ali vanjo vlagal, tako kot je to počela RTV skozi desetletja Slovenske popevke v 50 in 60 letih, narodno zabavne glasbe v 70 in 80 letih, rock glasbe v 90 letih.
Tako bo kronski dokaz, da Slovenski jezik strokovno in znanstveno ni dovolj razvit, čez 20, 30 ali 50 let dokazoval nekdo, ko bo želel uvajati angleščino kot uradni jezik republike Slovenije. Mladi bodo na njega navajeni skozi vrstniško komunikacijo in socialna omrežja, navajeni skozi izobraževalni proces in navajeni v interakciji s tujimi vrstniki. Slovensko pa bodo govorili njihovi starši in stari starši. Kot nek arhaičen dialekt preteklosti.
Predlagam, da je čas za pregled, kaj se je v zadnjih 20 letih naredilo za slovenski narodni program in posledično za ohranitev njegovega cilja - lastne države in lastnega jezika.
Dejan Podgorsek