Za sprejetje zakona ki bi dovolil evtanazijo.

Sem za! Mislim da gre za bolj humano smrt, kot v nekaterih primerih danes.

Medicina prevečkrat samo podaljšuje agonijo. Protibolečinska sredstva niso vedno primerna niti dovolj učinkovita. Odločitev o tem, koliko časa se splača prenašati trpljenje, mora biti prepuščena prizadetemu posamezniku.
Pravica do humanega konca bi morala biti uzakonjena. Ni prav, da smo tudi pri tem prepuščeni lastni iznajdljivosti. Seveda je treba poskrbeti tudi za preprečevanje morebitnih zlorab. Strah pred njimi pa ni razlog za umik. Tudi nože uporabljamo v vsaki kuhinji, čeprav so zelo nevarni.

Pravica do evtanazije, bi morala biti danes že samoumevna.

#1: Halonga - Uzakonitev evtanazije 

 Da, brez velikih besed podpiram.

Sem invalidska upokojenka v 63. letu starosti in sem dosedaj izkusila življenje iz raznih plati. Pri teh letih sem tudi imela priložnost videti življenje, ki to nikakor ni.
Zadnje dni se po medijih preganja pojem evtanazije in se ob tem omenja zdravnika, ki bi naj pomagal nekomu izhoditi v smrt. To ni le Človek z veliko začetnico, ampak ČLOVEK z vsemi velikimi črkami.
Piše se po časopisih, na internetu, govori se po TV... in kdoso tisti, ki so tako glasni in obsojajo evtanazijo? Medtem se pa malega človeka nič ne vpraša!!!
Spet bo o mojem (vašem) življenju odločal nekdo, ki bo zase od nas malih nakradel denarja za deset svojih življenj in si bo tako plačeval rezervne dele človeških organov, ne glede na ceno in negravžen nehuman način pridobitve le-teh.
Vsi se rodimo na to Zemljo, da bi živeli življenje. Če se pa to življenje spremeni v neozdravljivo bolezensko trpljenje, potem več to ni življenje.Trpljenju si pa vsi stremimo narditi konec. Ne čakajoč na boga, ki celo tudi sam pravi:'Pomagaj si sam in Jaz ti bom pomagal.'
Sem globoko verna katoličanka, ki zelo rada preživim trenutke meditacije v cerkvi. Cerkev nasprotuje evtanaziji, čemur jaz ostro oporekam. Če bog ne bi hotel evtanazije, potem ne bi dal človeku spoznanje in znanje, kako jo naj neboleče opravi.
Zdravnika, ki je pokazal humanost, je treba pogumno in glasno podpreti.
Ne bodimo mlačni pred tatovi, ki nimajo duš, ki so nam pokradli državo, uničili delovna mesta, vzeli nam človeško dostojanstvo, nas vsak dan bolj rinejo v revščino, v bolezen, na koncu pa še želijo zakonsko ohranjevati trpljenje, namesto življenja!

Jožefa Hruban

Vsak, ki se rodi zavestno, lahko zavestno tudi odide, mi ki se tega rojstva ne zavedamo moramo na koncu umreti naravne smrti, muke, bolečine itd so del fizičnega telesa in ne duše, ki prebiva v njej, skozi bolečino se človek-duša uči, tudi na smrtni postelji.

Doma smo imeli živi primer takšne muke, zdravniki so 3x rekli, da bo umrl, ampak danes že sam hodi in samostojno je in pije.

Življenje je pač takšno kot je odnos do njega.

To kar sem napisal je po eni strani kruto ampak resnično, kdo smo mi da bi si jemali pravico do odvzemanja življenja sebi ali nekomu.

lpm

Meni ni dal življenja bog , ampak moji starši.In ker starši ne morejo več odločati o mojem življenju oz. smrti , menim , da imam pravico , da se o tem odločim sama , ko bo čas za to.