Ohranimo Rakuschev mlin v Celju
Stopite v stik z avtorjem peticije
Re: Re: naj se podre
zgodovinska vrednost objekta ni toliko vprašanja kot sredstva, ki so potrebna za obnovo in zagon objekta. če občina ni našla ne volje ne sredstev za stavbo, ko ta še ni bila v nevarnosti, da se sama od sebe poruši od kje bo to vzela sedaj??
tudi sam ne morem verjeti, da je tako lepa zgradba tako propadla ampak je ... zgubili smo dragulj ampak dvomim, da bo koga srečala pamet zaradi tega.
razmislek bi ponudil celjskim šerifom kot so Klančnik, Stepišnik in kompanija, ki je Celju vsilila biser, ki se mu reče Tehnopolis, kot pa za idejo uporabila stavbo, ki že stoji in bi bila simbolno absolutno popolna namenu.
Re: Re: Re: naj se podre
Hvala za komentar. Res je, obnova objektov kot je Rakuschev mlin, ni nikoli cenejša možnost, če jo primerjamo z rušenjem in novogradnjo. Najbolj enostavno, dobičkonosno in poceni je prodati prazno parcelo ali novogradnjo, po možnosti kakšni tuji diskontni trgovini. Vendar bi po tej logiki lahko podrli tudi Stari grad in Knežji dvorec, pa samo poglejmo, kakšne neprecenljive objekte je Celje s tem pridobilo. Skratka, varstvo kulturne dediščine stane veliko, ali se splača, pa je seveda odvisno od vrednot posameznika in družbe, pa tudi od aktualne politike.
Možno je, da (trenutna in dolgoletna) celjska oblast nima ne volje, ne interesa in ne želje, da objekt ohrani in obnovi. Res je, da v tem primeru preprečitev rušitve še ne bo prinesla dokončne rešitve. A naš cilj je zaenkrat zgolj doseči, da se opravi najnujnejša sanacija Rakuschevega mlina (podobno kot Lanovž). Če bo Rakuschev mlin saniran do te mere, da lahko prenese podnebne vplive še nekaj let, je vseeno, če pet ali deset let počakamo na dokončno rešitev. Z drugimi besedami, če ne ta, bo pa gotovo katera izmed prihodnjih občinskih oblasti pokazala podporo obnovi. Če čakamo že 40 let, bomo pa še teh nekaj let.
Edina ireverzibilna rešitev je rušitev. Rušitev zato ni rešitev.
Re: Re: Re: Re: naj se podre
#28: Gorazd Furman Oman - Re: Re: Re: naj se podre
Ta odgovor me je spodbudil, da sem podpisal peticijo!
Društvo bez prošlosti je društvo bez budućnosti.
daina glavočić, predsjednica Pro torpeda, udruge za promicanje industrijske baštine
Re:
Hvala za podporo iz tujine. Veseli nas, da je zgodba Rakuševega mlina presegla tudi lokalno okolje in da tudi iz širšega prostora dobivamo potrditev o veliki vrednosti industrijske kulturne dediščine.
Re: Re: Re: Re: naj se podre
#22: gost - Re: Re: Re: naj se podre
Hvala za tale posnetek. Res! Ker mi nihče od laičnih prebivalcev Celja ni znal pojasniti kaj in kako in od kod ta markantna zgradba sredi Celja. Predavanje pa sem žal morala izpustiti. Hvala.
Re: Re: Re: Re: Re: naj se podre
#34: Mojca Volf - Re: Re: Re: Re: naj se podre
V današnjem Delu, 13.11.2014 je v Panorami na strani 18 novinar Brane Piano podrobno opisal zgodovino in okoliščine nastanka Rakuševega mlina ter njegovo "življenjsko pot". Priporočam v branje, saj gre za natančen prikaz dela celjske zgodovine.
STA/RTVSLO: Po požaru je usoda Rakuševega mlina zapečatena: rušili ga bodo
Po požaru je usoda Rakuševega mlina zapečatena: rušili ga bodo
Po požaru je usoda Rakuševega mlina zapečatena: rušili ga bodo
zadnji poseg: 14. november 2014 ob 20:47
Celje - MMC RTV SLO/STA
Re: STA/RTVSLO: Po požaru je usoda Rakuševega mlina zapečatena: rušili ga bodo
#37: Miha - STA/RTVSLO: Po požaru je usoda Rakuševega mlina zapečatena: rušili ga bodo
Odločba gradbenega inšpektorja ne pomeni, da lahko MOC prične z rušitvijo RM. Postopek na podlagi 154. člena ZGO-1 je namreč podrejen postopku na podlagi 31. člena ZVKD-1, kar pomeni, da so za rušitev "nevarnih" kulturnih spomenikov predpisani strožji (vsebinsko in postopkovno) pogoji kot za rušitev drugih "nevarnih" objektov ("nevarni" objekti so tisti, ki ogrožajo življenje ali premoženje). Te strožje pogoje so dolžni upoštevati vsi prizadeti, zlasti tudi lastnik objekta. Končno besedo o rušitvi bo torej vseeno moralo imeti Ministrstvo za kulturo, ki odloča na podlagi 31. člena ZVDK-1. MK lahko morebitno soglasje k rušitvi tudi pogojuje, npr. z delno rušitvijo najbolj ogroženih etaž, obvezno rekonstrukcijo ipd. Nato pa bo moral lastnik RM (MOC) pridobiti še gradbeno dovoljenje za rušitev na podlagi ZGO-1.
Upamo, da bo tudi MOC pokazala razumevanje in spoštovanje do RM v postopku pred MK in si prizadevala za vsaj delno ohranitev kulturnega spomenika.
zadnja novica
Delo je pravkar objavilo, da bomo zaradi neprimernega ravnanja s kulturno dediščino, zaradi ostavnitve Rakuševega mlina Celjani plačali 1,7 mio. € ( gl. članek, B. Piano, današnje Delo).
In še: "Strokovni in civilni javnosti, zlasti celjski, se ministrstvo sicer zahvaljuje, da so s pobudami, peticijami in strokovnimi srečanji pokazali velik interes in skrb za skupno dediščino ter na ta način poskušali spodbuditi MOC k njegovi celoviti prenovi in oživitvi."
Čestitke pobudnikom - brez vas bi že pred mesecem nekaznovano izginil eden zadnjih pomnikov industrializacije Celja.
Nisem pravnik, ampak to verjetno pomeni, da je MOC zaradi malomarnega ravnanja s kulturnim spomenikom dobila kazen v vrednosti 1.7 mio. In to sploh ni še dejanska škoda na sami sami stavbi. Če bo zavarovalnica dokazala, da gre za dejansko malomarnost MOC, ne bo povrnjena nikakršna škoda. To pa verjetno niso več heci.
Re: topla voda
Aja? Ker smo izvolili župana bomo zdaj tiho podpirali vsako njegovo šerifsko potezo smalltown fuhrerja?
Pobuda za ohranitev RM tudi z vrha slovenske strokovne javnosti
3.12.2014 sta Aleš Žmavc in Katja Saje v imenu skupine predlagateljev in podpornikov za ohranitev Rakuschevega mlina na odgovorne naslovila Strokovno pobudo za ohranitev Rakuschevega mlina, v kateri je mdr. podano in finančno ovrednoteno tudi strokovno mnenje, ki govori v prid možni sanaciji mlina za bistveno nižje stroške, kot je izrečen izravnalni ukrep Ministrstva za kulturo zaradi nameravanega uničenja stavbe.
Pobudo je podpisala skupina strokovnjakov z največjim možnim ugledom v državi, med njimi številni vidni profesorji Fakultete za arhitekturo v Ljubljani na čelu z njenim dekanom, profesor mariborske Fakultete za gradbeništvo, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, predsednica Društva arhitektov Ljubljane ter posamezni strokovnjaki, arhitekti.
Ker je tokrat pobuda prišla z vrha najvišje strokovne slovenske javnosti, smo prepričani, da Mestna občina Celje tokrat ne bo našla bolj prepričljivega argumenta za rušenje Rakuschevega mlina.
Zanimic primer je tovarna lokomitv Borsig v Berlinu-Tegel po kateri se lahko zgledujemo.
Očitno je politika v Celju močnejša od vsake stroke in neobčutljiva za kakršnokoli javno mnenje. Rakušev mlin je odraz stanja duha v knežjem mestu - buldožerji rinejo naprej ne glede na vse ostalo. V simbolno slovo mlinu so pričeli ob stavbi tik ob Mariborski cesti včeraj zvečer prižigati sveče.
| This discussion has been closed. |