Peticija.online
Brskajte po peticijah Iskanje Kontaktirajte avtorja peticije Stopite v stik z nami Jeziki Upravljajte svoje podpise Potrdite svoj podpis s kodo Prijava
Začnite peticijo

Prijavite peticijo

POZIV K PODPISOVANJU PETICIJE PROTI REZOM V KULTURI

Peticije izražajo mnenja. Če se s peticijo ne strinjate ali menite, da je nesmiselna, to ni razlog za prijavo in take prijave se samodejno zaprejo. Peticijo prijavite le, če krši zakon ali naše Smernice skupnosti, na primer sovražni govor, obrekovanje osebe ali organizacije, objavo zasebnih podatkov ali goljufijo. Ne preverjamo, ali so trditve v peticiji resnične, za njih je odgovoren avtor.

Ta prijava gre ljudem, ki upravljajo to spletno mesto, ne avtorju peticije in ne nobenemu organu. Če imate vprašanje ali povratne informacije za avtorja, mu pošljite sporočilo.

Ali lahko svoje poročilo napišete v angleščini? Tako ga lahko obravnavamo hitreje, saj nam ni treba naročiti prevoda.
Zakaj to prijavljate?
Kaj je narobe z imenom?
Prosimo, v spodnjem besedilnem polju nam povejte, zakaj tako menite.

Peticije izražajo mnenja. Če se s peticijo ne strinjate ali menite, da je nesmiselna, to ni razlog za prijavo in peticij ne odstranjujemo zato, ker jim ljudje nasprotujejo.

Če to pošljete, bo vaše nestrinjanje zabeleženo in prijava bo samodejno zaprta brez ukrepanja, odločitev pa bo poslana na vaš e-poštni naslov. Če vsebina krši zakon ali naše Smernice skupnosti, namesto tega zgoraj izberite to možnost.

Lahko tudi začnete svojo peticijo ali stopite v stik z avtorjem.

Ali se neresnična trditev nanaša na vas, vašo organizacijo ali drugo prepoznavno osebo ali organizacijo?

Kateri odlomek je neresničen? V besedilu peticije lahko kliknete več povedi in za vsako poveste, kaj je res. To je neobvezno.

Zaporedne povedi se združijo v en zahtevek. Če želite poved odstraniti, jo kliknite še enkrat.

POZIV K PODPISOVANJU PETICIJE PROTI REZOM V KULTURI

Nacionalni svet za kulturo je na 2. izredni seji dne 21. septembra 2015 obravnaval napoved krčenja proračunskih sredstev Ministrstva za kulturo. V zvezi s tem člani sveta ugotavljamo naslednje:

1. Slovenska kultura je v zadnjih dvajsetih letih deležna sistematičnega političnega razvrednotenja. Državna oblast se izogiba kulturnopolitičnim odločitvam, s katerimi bi uredila sistemsko okolje za produkcijo, distribucijo in varovanje kulturnih dobrin, ob tem pa vseskozi niža deleže sredstev državnega proračuna za kulturo. Leta 1995 je ta znašal 2,5%, leta 2014 pa le 1,67%. Po letu 2009 oblast niža obseg proračunskih sredstev za kulturo, ki so leta 2009 znašala 204 milijone, letos 157 milijonov, za leto 2016 pa so napovedana dodatna znižanja.

2. V istem obdobju je z zakoni in ustanovitvenimi akti določen obseg dejavnosti ustanov, ki izvajajo javni interes na področju kulture, ostal nespremenjen ali se je celo večal. Slovenska kulturna infrastruktura, ki se je v finančno najugodnejših obdobjih soočala z vrsto problemov od neustreznega kulturnega modela, sistemskih nedorečenosti in nezadostnih materialnih pogojev do neurejenega položaja samozaposlenih in nevladnega sektorja, zato zdaj drsi proti neizogibnemu zlomu, saj je razkorak med obveznostmi, ki naj bi jih izvajala, in neustreznimi materialnimi pogoji vse večji in ga ni več mogoče premostiti z notranjimi rezervami.

3. Kot številni državljani Republike Slovenije tudi člani Nacionalnega sveta za kulturo razumemo kulturo kot enega temeljev svojega obstajanja in zato najostreje obsojamo politično prakso njene sistematične razgradnje.

Predsednika vlade dr. Mira Cerarja pozivamo, da ustavi sovražno protikulturno politiko, ki smo ji priča zlasti od leta 2010 dalje, ter skrbi za kulturo na vladni ravni nameni tisto pozornost, ki pripada konstitutivnim temeljem države. Narod, ki izgublja kulturno suverenost, namreč neizogibno izgublja tudi politično suverenost.

Ministra za finance dr. Dušana Mramorja pozivamo, da skrbi za kulturo nameni del tiste pozornosti, ki jo je namenil skrbi za konsolidacijo bančnega sistema. Nevzdržno je, da bi država varovala tiste, ki so se okoristili s finančnimi mahinacijami, za ceno uničevanja lastne kulture.

Ministrico za kulturo mag. Julijano Bizjak Mlakar pozivamo, da zavaruje interese kulturnega resorja, če pa bo prišlo do krčenja proračunskih sredstev, pa naj nemudoma odstopi ter na ta način izkaže svojo odgovornost za slovensko kulturo.

Zainteresirano javnost vabimo, da se pridruži našim pozivom, saj bo sicer s svojim molkom soodgovorna ne le za razgradnjo slovenske kulture, ampak tudi za izgubo kulturne in politične suverenosti, brez katere samostojna Slovenija izgublja svoj temeljni smisel.

Nacionalni svet za kulturo

Metod Pevec, predsednik

dr. Andrej Blatnik, član

dr. Milena Mileva Blažić, članica

dr. Sonja Ana Hoyer, članica

Uroš Lajovic, član

Jadranka Plut, članica

Alja Predan, članica

Ne preverjamo, ali so trditve v peticiji resnične, za njih je odgovoren avtor. Če to pošljete, bo zabeleženo in prijava bo samodejno zaprta brez ukrepanja, odločitev pa bo poslana na vaš e-poštni naslov.

Lahko začnete svojo peticijo z informacijami, za katere menite, da so pravilne, ali stopite v stik z avtorjem.

Neresnična trditev o prepoznavni osebi ali organizaciji je obrekovanje in ukrepamo zoper to.

Nadaljujte: prijavite obrekovanje

Na koga se vsebina nanaša?
Ali je oseba, na katero se vsebina nanaša, politik, nosilec odločanja ali druga javna oseba?
Kaj vsebina kritizira?

Javna kritika tega, kako politik ali nosilec odločanja ravna v javni vlogi, je dovoljena, tudi če so dogodki stari. To, da je zadeva stara, samo po sebi ni razlog za odstranitev. Še vedno lahko ukrepamo proti neresnični trditvi o osebi ali drugače nezakoniti vsebini.

Če je zadeva stara ali ni več aktualna, je najbolje, da neposredno stopite v stik z avtorjem peticije. Avtor lahko peticijo odstrani iz katerega koli razloga, mi pa ne moremo.

Ali je oseba, na katero se vsebina nanaša, politik, nosilec odločanja ali druga javna oseba?
Kaj vsebina kritizira?

Javna kritika tega, kako politik ali nosilec odločanja ravna v javni vlogi, je dovoljena, tudi če so dogodki stari. To, da je zadeva stara, samo po sebi ni razlog za odstranitev. Še vedno lahko ukrepamo proti neresnični trditvi o osebi ali drugače nezakoniti vsebini.

Če je zadeva stara ali ni več aktualna, je najbolje, da neposredno stopite v stik z avtorjem peticije. Avtor lahko peticijo odstrani iz katerega koli razloga, mi pa ne moremo.

Ne preverjamo, ali so trditve v peticiji resnične, za njih je odgovoren avtor. Ukrepamo proti neresnični trditvi, kadar se nanaša na prepoznavno osebo ali organizacijo. Če se s trditvijo preprosto ne strinjate, lahko začnete svojo peticijo ali stopite v stik z avtorjem.

Kliknite napačne povedi v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno je sovražni govor? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno poziva k nasilju? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno poveličuje ali spodbuja terorizem? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno nadleguje ali ustrahuje nekoga? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno razkriva zasebne informacije? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno nekoga obtožuje kaznivega dejanja? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno poziva k smrtni kazni ali mučenju? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Zaporedne povedi se združijo v en zahtevek. Če želite poved odstraniti, jo kliknite še enkrat.

POZIV K PODPISOVANJU PETICIJE PROTI REZOM V KULTURI

Nacionalni svet za kulturo je na 2. izredni seji dne 21. septembra 2015 obravnaval napoved krčenja proračunskih sredstev Ministrstva za kulturo. V zvezi s tem člani sveta ugotavljamo naslednje:

1. Slovenska kultura je v zadnjih dvajsetih letih deležna sistematičnega političnega razvrednotenja. Državna oblast se izogiba kulturnopolitičnim odločitvam, s katerimi bi uredila sistemsko okolje za produkcijo, distribucijo in varovanje kulturnih dobrin, ob tem pa vseskozi niža deleže sredstev državnega proračuna za kulturo. Leta 1995 je ta znašal 2,5%, leta 2014 pa le 1,67%. Po letu 2009 oblast niža obseg proračunskih sredstev za kulturo, ki so leta 2009 znašala 204 milijone, letos 157 milijonov, za leto 2016 pa so napovedana dodatna znižanja.

2. V istem obdobju je z zakoni in ustanovitvenimi akti določen obseg dejavnosti ustanov, ki izvajajo javni interes na področju kulture, ostal nespremenjen ali se je celo večal. Slovenska kulturna infrastruktura, ki se je v finančno najugodnejših obdobjih soočala z vrsto problemov od neustreznega kulturnega modela, sistemskih nedorečenosti in nezadostnih materialnih pogojev do neurejenega položaja samozaposlenih in nevladnega sektorja, zato zdaj drsi proti neizogibnemu zlomu, saj je razkorak med obveznostmi, ki naj bi jih izvajala, in neustreznimi materialnimi pogoji vse večji in ga ni več mogoče premostiti z notranjimi rezervami.

3. Kot številni državljani Republike Slovenije tudi člani Nacionalnega sveta za kulturo razumemo kulturo kot enega temeljev svojega obstajanja in zato najostreje obsojamo politično prakso njene sistematične razgradnje.

Predsednika vlade dr. Mira Cerarja pozivamo, da ustavi sovražno protikulturno politiko, ki smo ji priča zlasti od leta 2010 dalje, ter skrbi za kulturo na vladni ravni nameni tisto pozornost, ki pripada konstitutivnim temeljem države. Narod, ki izgublja kulturno suverenost, namreč neizogibno izgublja tudi politično suverenost.

Ministra za finance dr. Dušana Mramorja pozivamo, da skrbi za kulturo nameni del tiste pozornosti, ki jo je namenil skrbi za konsolidacijo bančnega sistema. Nevzdržno je, da bi država varovala tiste, ki so se okoristili s finančnimi mahinacijami, za ceno uničevanja lastne kulture.

Ministrico za kulturo mag. Julijano Bizjak Mlakar pozivamo, da zavaruje interese kulturnega resorja, če pa bo prišlo do krčenja proračunskih sredstev, pa naj nemudoma odstopi ter na ta način izkaže svojo odgovornost za slovensko kulturo.

Zainteresirano javnost vabimo, da se pridruži našim pozivom, saj bo sicer s svojim molkom soodgovorna ne le za razgradnjo slovenske kulture, ampak tudi za izgubo kulturne in politične suverenosti, brez katere samostojna Slovenija izgublja svoj temeljni smisel.

Nacionalni svet za kulturo

Metod Pevec, predsednik

dr. Andrej Blatnik, član

dr. Milena Mileva Blažić, članica

dr. Sonja Ana Hoyer, članica

Uroš Lajovic, član

Jadranka Plut, članica

Alja Predan, članica

Kliknite napačne povedi v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno je sovražni govor? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno razkriva zasebne informacije? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno je teroristična ali ekstremistična vsebina? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Zaporedne povedi se združijo v en zahtevek. Če želite poved odstraniti, jo kliknite še enkrat.

POZIV K PODPISOVANJU PETICIJE PROTI REZOM V KULTURI

Nacionalni svet za kulturo je na 2. izredni seji dne 21. septembra 2015 obravnaval napoved krčenja proračunskih sredstev Ministrstva za kulturo. V zvezi s tem člani sveta ugotavljamo naslednje:

1. Slovenska kultura je v zadnjih dvajsetih letih deležna sistematičnega političnega razvrednotenja. Državna oblast se izogiba kulturnopolitičnim odločitvam, s katerimi bi uredila sistemsko okolje za produkcijo, distribucijo in varovanje kulturnih dobrin, ob tem pa vseskozi niža deleže sredstev državnega proračuna za kulturo. Leta 1995 je ta znašal 2,5%, leta 2014 pa le 1,67%. Po letu 2009 oblast niža obseg proračunskih sredstev za kulturo, ki so leta 2009 znašala 204 milijone, letos 157 milijonov, za leto 2016 pa so napovedana dodatna znižanja.

2. V istem obdobju je z zakoni in ustanovitvenimi akti določen obseg dejavnosti ustanov, ki izvajajo javni interes na področju kulture, ostal nespremenjen ali se je celo večal. Slovenska kulturna infrastruktura, ki se je v finančno najugodnejših obdobjih soočala z vrsto problemov od neustreznega kulturnega modela, sistemskih nedorečenosti in nezadostnih materialnih pogojev do neurejenega položaja samozaposlenih in nevladnega sektorja, zato zdaj drsi proti neizogibnemu zlomu, saj je razkorak med obveznostmi, ki naj bi jih izvajala, in neustreznimi materialnimi pogoji vse večji in ga ni več mogoče premostiti z notranjimi rezervami.

3. Kot številni državljani Republike Slovenije tudi člani Nacionalnega sveta za kulturo razumemo kulturo kot enega temeljev svojega obstajanja in zato najostreje obsojamo politično prakso njene sistematične razgradnje.

Predsednika vlade dr. Mira Cerarja pozivamo, da ustavi sovražno protikulturno politiko, ki smo ji priča zlasti od leta 2010 dalje, ter skrbi za kulturo na vladni ravni nameni tisto pozornost, ki pripada konstitutivnim temeljem države. Narod, ki izgublja kulturno suverenost, namreč neizogibno izgublja tudi politično suverenost.

Ministra za finance dr. Dušana Mramorja pozivamo, da skrbi za kulturo nameni del tiste pozornosti, ki jo je namenil skrbi za konsolidacijo bančnega sistema. Nevzdržno je, da bi država varovala tiste, ki so se okoristili s finančnimi mahinacijami, za ceno uničevanja lastne kulture.

Ministrico za kulturo mag. Julijano Bizjak Mlakar pozivamo, da zavaruje interese kulturnega resorja, če pa bo prišlo do krčenja proračunskih sredstev, pa naj nemudoma odstopi ter na ta način izkaže svojo odgovornost za slovensko kulturo.

Zainteresirano javnost vabimo, da se pridruži našim pozivom, saj bo sicer s svojim molkom soodgovorna ne le za razgradnjo slovenske kulture, ampak tudi za izgubo kulturne in politične suverenosti, brez katere samostojna Slovenija izgublja svoj temeljni smisel.

Nacionalni svet za kulturo

Metod Pevec, predsednik

dr. Andrej Blatnik, član

dr. Milena Mileva Blažić, članica

dr. Sonja Ana Hoyer, članica

Uroš Lajovic, član

Jadranka Plut, članica

Alja Predan, članica

To uporabimo, da potrdimo prejem vaše prijave in vas obvestimo o izidu.
Prijavljam
Kaj zahtevate? Izberete lahko več možnosti.
Ali lahko vašo zahtevo posredujemo avtorju peticije? Avtor lahko peticijo odstrani iz katerega koli razloga in lahko na zahtevo odgovori prej kot naši moderatorji.
Ali lahko vašo zahtevo posredujemo avtorju peticije? Avtor lahko peticijo odstrani iz katerega koli razloga in lahko na zahtevo odgovori prej kot naši moderatorji.
Ali lahko vašo zahtevo posredujemo avtorju peticije? Avtor lahko peticijo odstrani iz katerega koli razloga in lahko na zahtevo odgovori prej kot naši moderatorji.

Prijavljene peticije pregleda naša ekipa, da ugotovi, ali kršijo naše Pogoje storitve ali Smernice skupnosti.