Peticija za ohranitev Brkinov in za rešitev, ki bo dobra za vse!

Suhorca.jpg

Podpisniki te peticije zahtevamo od Ministrstva za okolje in prostor ter vseh drugih relevantnih deležnikov (Istrski župani, Rižanski vodovod), da ustavijo vse aktivnosti v povezavi s projektom akumulacije Suhorce oz. Padeža kot možnosti za preskrbo Istre z vodo ter se preusmerijo v rešitev, ki bo zagotovila varnost in preskrbo z vodo celi obalno-kraški regiji in ne samo Istri, t.j. povezavi vseh vodovodov, ki je najcenejša, hitrejša in okolju prijazna rešitev.

Podpiram prebivalce Brkinov in Vremske doline, ki so samo v 3 dneh zbrali več kot 600 podpisov ter s tem ustanovili Civilno iniciativo Ohranimo Brkine (podpisi še prihajajo, sedaj jih je že okoli 800), katere namen je ohraniti neokrnjeno naravo Brkinov in Vremske doline ter zaščititi UNESCO svetovno naravno in kulturno dediščino Regijskega parka Škocjanske jame ter s tem povezano kakovost življenja prebivalcev območja ter preprečiti kakršne koli posege v okolje, predvidene v državnem prostorskem načrtu Padež – ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo Slovenske Istre in zalednega kraškega območja, ter spodbujanje iskanja rešitve, ki bo dobra za celo obalno-kraško regijo (npr. povezava vseh vodovodov).

Strinjam se, da se njihovo (oz. našo) neokrnjeno naravo ohrani in ne dovoli kakršnih koli posegov vanjo ter podpiram rešitev, ki bo dobra za vse.

Strinjam se, da je nacionalnega pomena, da ima Istra stabilen vodni vir, a ne na račun uničenja okolja, bistvenega poslabšanja kvalitete bivanja več tisoč ljudi in morebitne izgube statusa UNESCO svetovne naravne in kulturne dediščine, še posebej, ker obstajajo vsaj 3 boljše rešitve, ki take degradacije ne potrebujejo.

 

Zavedam se, da bi morebitna izgradnja zadrževalnika Suhorca, Padež ali Veliki Padež in črpanje vode iz reke Reke (torej proti Državnemu prostorskemu načrtu Padež za ureditev oskrbe s pitno vodo Slovenske Istre in zalednega kraškega območja) imela prevelik vpliv na okolje in njene prebivalce ter UNESCO svetovno naravno in kulturno dediščino:

  • grob poseg in degradacija naše neokrnjene narave (gradnja 57 metrov visokega nasipa iz betona ali pa iz materiala, ki bi ga pridobili v sosednji dolini Padeža; jezero povprečne globine 18 metrov, v najširšem delu široko 260 metrov, dolgo okoli 4,1 kilometra; gradnja trase vodovoda, ki bo pomembno posegla v okolje;
  • neučinkovitost - pozimi polnjenje, poleti praznjenje za potrebe Istre (transport surove vode), prvo polnjenje bi trajalo več let, saj je vedno manj vode in ni dovolj za zapolnitev take količine le v eni zimi;
  • slaba kvaliteta vode - v vseh takih odprtih zajetjih se naselijo cianobakterije (modrozelne alge), ki sproščajo toksine in jih iz vode ni mogoče odstraniti s klasično obdelavo.
  • uporabljalo bi se le vodo na sredini; vodostaj ob praznjenju pada, jezero bi imelo blatne brežine, naokrog ograje, vodovarstveno območje – sadjarstvo in kmetijstvo se bi soočalo z omejitvami in prepovedmi;
  • ukinitev vodotoka reki Reki in potencialno zmanjšanje pretoka reke Reke zaradi črpanja vode v zadrževalnik;
  • neposreden vpliv na vplivno območje Regijskega Parka Škocjanske jame, UNESCO naravne in kulturne dediščine – potencialna izguba UNESCO statusa, ki ima na tem območju 30-letno tradicijo!;
  • neposreden vpliv na reko Reko, RAMSAR mokrišče, Biosferno območje Kras in porečje Reke (le 24 območij na svetu ima vse zgoraj navedene statuse);
  • neposreden vpliv na z Naturo 2000 zaščitene živali in rastline – reka Reka je življenjski prostor evropsko ogroženih vrst raka primorskega koščaka in rib grbe in pohre. V poplavnih delih so mestoma dobro ohranjeni vlažni travniki in logi, ki so življenjski prostor ogroženih živalskih vrst metulja strašničinega mravljiščarja in dvoživke hribskega urha. Ob Reki lovijo netopirji veliki podkovnjak, dolgonogi in dolgokrili netopir, ki imajo zatočišče v Škocjanskih jamah. Dolina Suhorca je opredeljena kot hidrološka naravna vrednota, ima gozdove s prvo stopnjo poudarjenosti funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti;
  • negativen vpliv na razvoj trajnostno naravnanega turizma, ki je razvojna priložnost za območje Brkinov;
  • bistveno poslabšanje kvalitete življenja prebivalcev vasi neposredno ob predvidenih posegih in širše;
  • bistvena sprememba okolja zajezene doline, spremenjena mikroklima (megla, sprememba vetrov, mrčes);
  • slaba in draga rešitev oskrbe z vodo Istre (več kot 100 milijonov investicije);-       dolgotrajna gradnja (5 let) – hrup in poškodbe na cestah, nevarnost za onesnaženje podtalnice in vodotokov;
  • nevarnost za rušenje pregrade in poplave;
  • zaradi geološke sestave tal, ki na delih prepuščajo vodo, bi obstajala realna nevarnost, da bi voda iz zadrževalnika odtekala;
  • za zagotovitev pitne vode za Slovensko Istro in zalednega kraškega območja obstajajo druge, cenejše možnosti, ki bi hkrati naslovile tudi težave drugih občin. Surova voda predstavlja zgolj komercialni potencial … 

 

Podpiram naslednje možne rešitve:

1. Povezava kraškega, ilirskobistriškega in rižanskega vodovoda (morebiti tudi postojnskega);

  • Rižanski vodovod potrebuje od 400-450 l/s (v turistični sezoni, podatki iz julija 2020). Po projektu Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa iz 2011 bi s povezavo vodovodov pridobil dodatnih 300 l/s (z obstoječim črpanjem 130 (Rižana) + 35 l/s (Sečovlje) = 165 l/s), bi imela Istra 465 l/s vode (torej brez 140 l/s, ki ga kupujejo iz Hrvaške). Kapacitete vode na Klaričih in Bistrici je veliko več. S povečanjem projekta (cevnega sistema), bi lahko dodatno pridobili tudi 500 l/s. Če bi povezali še postojnski vodovod, pa bi lahko dostavili enkrat več vode, kot jo Istra potrebuje.

2. Gradnja vodovoda iz zajetja Malni (Postojna) do Rodika

  • Malni pri Planini so izdatni vodni vir z dotokom 2000 l/s. Postojna jih potrebuje cca. 250, Koper do 700, več kot pol vode še ostane.

 

Podpiram najboljšo rešitev, t.j. povezavo vseh vodovodov (t.j. kraškega, ilirskobistriškega in rižanskega ter tudi postojnskega), ker je:

  1. cenejša (namesto min. 100 miljonov, okoli 50 miljonov);
  2. hitrejša (nadgradnja cevovodov bi lahko potekala po fazah, glede na potrebe, projekti so že narejeni, trajalo bi le nekaj let, ne pa 7 let, kot predvideva akumulacija Suhorce + še dodatnih x let, da bi se napolnila, saj je Suhorca le potok in ni dovolj vode za tako veliko akumulacijo);
  3. okolju prijazna (po obstoječi, že degradirani trasi);
  4. hkrati zagotavlja obnovo obstoječe infrastrukture, ki je v nekaterih delih prepotrebna obnove - več kot 60% izgube (dve muhi na en mah);
  5. zagotavlja varnost dostave pitne vode za celo obalno-kraško regijo in ne samo za del nje.

 

Sedaj je priložnost, da stopimo skupaj in naredimo tisto, kar je in bo dobro za vse!

 

V imenu Civilne iniciative Ohranimo Brkine

Mario Benkoč, predstavnik iniciative


Civilna iniciativa Ohranimo Brkine    Stopite v stik z avtorjem peticije

Podpišite peticijo

S podpisom dovolim Civilna iniciativa Ohranimo Brkine, da moj podpis izroči tistim, ki so pooblaščeni za to zadevo.


ALI

Prejeli boste elektronsko sporočilo s povezavo za potrjevanje podpisa peticije. Da bi zagotovili prejemanje naših elektronskih sporočil, dodajte info@peticija.online v svoj imenik ali seznam varnih pošiljateljev.

Upoštevajte, da svojega podpisa ne morete potrditi z odgovorom na to sporočilo.

Plačilo oglaševanja

To peticijo bomo oglaševali 3000 osebam.

Izvedite več ...