PETICIJA PROTI POSEKU/PRESADITVI NASADA JAPONSKIH ČEŠENJ OB VEČNI POTI

Spoštovani bralci,

pišem vam v imenu Študentskega Društva Ikkyu, ki se zavzema za predstavljanje Japonske in njene bogate kulture v slovenskem prostoru. Kot društvo se pogosto udeležujemo različnih stojnic in festivalov, naš največji projekt pa je zagotovo nošnja svetišča (mikoshi), ki jo vsako leto predstavimo junija na festivalu Dan Japonske.

Zadnje čase pa se naš interes obrača proti nasadu japonskih češenj ob Večni poti. Te namreč že več kot 20 let krasijo poslopja fakultete in pod svoje čudovite cvetove privabljajo ogromno število ljudi, ki z veseljem posedajo in se prepuščajo njihovi lepoti. Pa vendar nam je prišlo na uho, da morda češenj v vsej njihovi lepoti v naslednjih letih ne bo možno več opazovati, saj naj bi njenem mestu zrasla nova poslopja Nacionalnega inštituta za biologijo, pomembne institucije, ki se ukvarja z rešitvijo problemov na področjih zdravja, varstva okolja, varne hrane itd. Novogradnje seveda ne moremo zanemariti ali je označiti za nepotrebno, pa vendar se nam zdi, da lahko pridemo do skupnega kompromisa, kako bi obdržali nasad japonskih češenj in obenem uspešno izvedli gradbeni projekt.

Želja našega društva je, da se nasada japonskih češenj ne poseka ali presadi, temveč se gradnja novih poslopij izvede na način, ki nasada ne bi ogrožal. V upanju za razmislek vas torej prosimo, da se češnje ohranijo na prvotnem mestu. Razlogi so seveda številni.

Simbolizem češenj na Japonskem je edinstven, saj Japonci v njih ne vidijo le cvetov, temveč brezčasno metaforo človeškega obstoja. Kot tudi avtorja knjige Ichigo-ichie, Hector Garcia in Francesc Miralles (2018) , navajata, je pričetek cvetenja sakure (japonskih češenj) na Japonskem treba čakati vsako leto, in ko se le-ta začne, je to težko pričakovan dogodek:

Tako imenovani 'val sakure' gre od juga proti severu in v vsakem mestu imajo referenčno drevo. To označuje začetek festivala narave, na katerem sodelujejo vsi meščani. Na Japonskem imajo 96 referenčnih dreves, ki označujejo začetek cvetenja. [...] Uslužbenec vsako jutro preveri, ali so se popki že odprli. Tisti dan, ko se, novica potuje po vsej državi. (Garcia; Miralles, 2018, str. 23)

Ne glede na majhno število češenj v Sloveniji mora vsak veleposlanik Japonske, ki se v Sloveniji zamenja, cesarjevi palači posredovati poročilo o slovenskih japonskih češnjah. To dejanje se sklicuje na simbolični pomen, ki ga nosijo, za nas mogoče 'zgolj', nasadi češenj. Le-ti za Japonce predstavljajo svetost, ki bi lahko bila primerljiva z odnosom do krave pri Hindujcih, torej nekaj, česar mi ne razumemo, vendar smo dolžni spoštovati.

Ko se torej prične cvetenje češenj na Japonskem, se Japonci odpravijo v svoje parke na hanami (gledanje češenj). V Sloveniji bi temu lahko pravili 'pikniki pod češnjevimi cvetovi', na katerih se zbirajo družine in prijatelji ter uživajo v pogledu na cvetoča drevesa. Tudi v Sloveniji se pod tem nasadom vsako leto zbira ogromno število ljudi, letos pa jih je bilo v času karantene že skoraj rekordno.

Že sama navada hanamija naj bi izvirala iz daljne preteklosti, kar samo še bolj poudarja svetost cvetov:
To slavljenje narave, ponovnega življenja - in upanja - je tako staro, da obstajajo kronike iz 3. stoletja, ki opisujejo festivale hanamija. [...] Sakura je vidni dokaz, kako so najlepše stvari v življenju bežne, zato jih ne smemo prezreti. (Garica; Miralles, 2018, str. 24)

Sakura je torej simbol minljivosti, ki ga lahko navežemo na vsakega posameznika, zato izkoreninjanju nasada ob Večni poti ne nasprotujemo samo zaradi estetike, temveč na podlagi svetosti sakure in njenega pomena v japonski kulturi.

Če se obrnemo na naš nasad sam, ima tudi ta bogato tradicijo. Ob češnjah namreč stoji spomenik z napisom, ki pravi, da so bile češnje darilo Japonske Sloveniji. Prvo češnjo je namreč zasadila cesarska visokost japonska princesa Sayako 9. oktobra 2000. Zaradi same zgodovine dreves se nam torej ne zdi razumno, da bi jih podirali ali presajali, saj bi lahko to dejanje sprožilo nenameren diplomatski spor med dvema državama. Četudi menite, da gre le za češnje, upam da sem dovolj dobro izpostavila, da to ni le eno drevo in da je nasad kot darilo potrebno še bolj spoštovati. Drugi problem je namreč, da v današnjih časih ni možno dobiti sadik na enostaven način, saj je celoten postopek veliko bolj zaostren, kot je bil nekoč. Torej bi ob kakršnem koli zalomu Slovenci izgubili eno dragocenejših daril Japonske. Ta misel me privede tudi do naslednjega problema.

Japonskih češenj ni možno presaditi, ne da bi naleteli na težave. Problem češnjevih dreves ob Večni poti je, da so stara že okoli 20 let in zato zelo dobro prilagojena na svojo okolico. Njihovo prestavljanje bi bilo zelo riskantno, saj na podlagi izjave vodje botaničnega vrta Bavcona' 'češnja tega ne prenese, saj ima vse korenine na površini - toliko, kot ima krošnje, toliko ima korenin.'

Zato mislim, da presaditev ne pride v poštev. Seveda je bil omenjen tudi drugačen pristop obrezovanja in vzgajanja novih sadik, vendar gre tu zopet za svetost dreves, ki jo tudi brez razumevanja v okviru naše kulture moramo spoštovati, zato menim, da bi bila tudi ta metoda nepravilna.

Kar naše društvo torej predlaga, je, da se gradnja novega Nacionalnega inštituta za biologijo prilagodi nasadu japonskih češenj. Na podlagi različnih virov'' je namreč mogoče priti do zaključka, da je ta opcija najbolj izvedljiva in lahko z njo ohranimo naš prelepi nasad češenj. Poleg tega ima Univerza v Ljubljani na razpolago številne druge površine, kjer bi se lahko tovrstna dela izvajala. Sama misel, da bi se nasad spremenil v beton, medtem ko je na razpolago toliko drugih hektarjev za gradnjo, zveni nesmiselna.

Študentsko Društvo Ikkyu se strinja z gospodom Bavconom, da je rešitev za češnje prilagoditev gradnje novega objekta. V svojem pismu torej ne želimo izpodbijati pomembnosti novogradnje in pomena le-te, temveč upamo, da lahko najdemo skupno rešitev za ta problem, rešitev, s katero bi bili zadovoljni vsi.

Zato vas globoko naprošamo - pomislite tudi na simboliko sakure in na nasad ob Večni poti, ki ne veseli le nas japonologov, ampak tudi stotine drugih prebivalcev.

Lep pozdrav,
Študentsko Društvo Ikkyu.

Nasad japonskih češenj ob Večni poti. Foto: Vid Lovinčič

Reference:

1 Daugul, 2020, URL: https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/posek-japonskih-cesenj-bi-lahko-pustil-grd-madez-na-slovensko-japonskih-odnosih/527035

2 Daugul, L., 2020. Posek japonskih češenj bi lahko pustil grd madež na slovensko-japonskih odnosih. MMC RTV SLO. URL: https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/posek-japonskih-cesenj-bi-lahko-pustil-grd-madez-na-slovensko-japonskih-odnosih/527035; Levpušček, D., 2020. Bo nasad japonskih češenj mogoče rešiti? 24ur. URL: https://www.24ur.com/novice/slovenija/cesnje.html

3 Garcia, Hector, 2018. Ičigo-ičie: japonska umetnost doživljanja nepozabnih trenutkov / Hector Garcia in Francesc Miralles; [prevedla Nataša Müller]. – 1. izd. – Ljubljana: Mladinska knjiga, 2019

Študentsko Društvo Ikkyu    Stopite v stik z avtorjem peticije