#1347: - Re: Re: Re: Re: Re:  

1. Kaj pa je definicija urejenega okolja? V različnih okoljih in različnih ureditvah je tudi stopnja empatije različna, drugače ne bi v družbah prihajalo do ekscesov kot so množične in sistematične kršitve človekovih pravic.

Če hočeš, da bo neka pravica/svoboščina absolutno spoštovana, jo moraš določiti kot aksiom (z drugimi besedami preko ideologije ali zunanjih dejavnikov Bog/narava/univerzum). V nasprotnem primeru je zgolj od družbenega konsenza odvisno, ali to je pravica ali ni.

2. Z vpeljavo referendumskega kvoruma neudeležba celo šteje. Tako da na tem referendumu (če bo sploh prišlo do njega) neudeležba pomeni znak podpore novemu zakonu. Tudi na Slovaškem so pred kratkim imeli podoben referendum, ki je bil neuspešen ravno zaradi premajhne udeležbe.

Vzgoje zdravega skepticizma vsekakor primanjkuje. Vendar skepticizem zahteva miselni napor, kar je za 90% ljudi v družbi žal prevelik napor.

Upam, da je skepticizem dovoljen tudi nepodpornikom novele zakona?

3. Da je hitrost družebenih sprememb vedno počasnejša (vse daljši koraki?) mi pa ne gre v račun ali pa te nisem razumel. Jaz bi prej rekel da je vse hitrejša in včasih res že prehitra. Tradicija sama na sebi ni že apriori nekaj slabega in ni nujno da je vse novo boljše samo že zato, ker je novo.

Jaz osebno se ne čutim prav nič prikrajšan, če se definicija zakonske zveze razširi tudi na istospolne. Poznam pa veliko ljudi, katerih mnenje cenim (da, razmišljajo z lastno glavo, brez stereotipov o poslušnih ovcah prosim), ki verjamejo, da gre tukaj za korenite družbene spremembe, ki so bile sprejete brez širokega družebenega konsenza. Ja, moj skepticizem gre pač v nasprotno smer - mene zagovorniki še niso prepričali, da je smiselno izenačiti vse oblike partnerstva v vseh pogledih.

#1353: - Re: Re: Re: Re: Re: Re:  

 1 Res je, da sem se ujel v utopičnost urejenega okolja. V urejeno okolje šteje pametna družba. Definacija pametne družbe ima precej matematično osnovo in je rezultat naivne diifuzije znanja. Taka organizacija silči vsakega posameznika v maksimalno razmišljanje z lastnim znanjem in maksimalen vpliv na okolico in tako delo za skupno dobro. Ironično v takem okolju pride do minimalnega vpliva posameznika in vseh posameznikov.

V tem primeru ni zunanjih dejavnikov, ker leti po definiciji kvarijo pametno družbo. Če dobro pomislimo lahko to najdemo v Wealth of nations in v osnovah komunizma. Ironično spet sta obe temi zelo nasprotni. V realnem svetu je uporaba zunanjih dejavnikov priročni mehanizem za preusmerjanje argumentacije proti nedotičnem. 

Pravice so urevnotežene samo v urejenem okolju/pametni družbi, ker je doprinos posameznika maksimiran za skupno dobro. 

2 Malce me skrbi, da smo prehitri za referendumski kvorum, ker zakonodaja še ni spisana in sprejeta. Tako kot tale novela je korak v pravo smer.

Jaz mislim, da ne smemo delati razlik in je potrebna širitev ideje, da je za demokracijo potrebna aktivnost in znanje. Povečati je potrebno odgovornost medijev, ampak ne odgovornost osebam, ampak odgovornost družbi. Uvedba minimumov izobraževalnega programa je nujno potrebna za dvig nivoja znanja.

3 Hitrost je bila mišljena relativno na napredovanje idej. In res je, da je tradicija nujna za uravnoteženje napihnjenega razvoja in ustvarjanje temeljev. Problem pa nastane, če nas okolica pri tem prehiteva. Malce preveč znakov trde tradicije je ubilo razvoj in s tem tudi ekonomsko rast (Bagdad v začetku prejšnjega tisočletja je bila znanstvena meka, potem pa je prevzel vajeti Islam in zapeljal v drugo smer). Podobno se dogaja z Evropo. 

Napredovanje idej je enakovredno Moorovem zakonu za elektroniko. Matematične osnove so enake in omejitve so enake, ker gre za evolucijski proces prek generacij. Daljša življenska doba in tradicionalnost zato kvari napredek človeka proti tehniki.

Res je, da gre v noveli za korenite družbene spremembe, a niso prve in ne bodo zadnje. Mnoge bolj kot ta sprememba moti neuravnotežena zakonodaja, ki s to novelo odpre nove možnosti. Možnosti na katere mnogi niso pripravljeni. Žal pa so taki problemi nastali z enakostjo ljudi različnih barv kože, ženske še vedno niso enakovredne v vseh pogledih ( čeprav včasih izgleda, da so preveč :) ) . Regulacija prostega trga je za mnoge kljub krizi precej heretično dejanje.

Če se iz česa učimo, se moramo iz zgodovine. In zgodovina naj tam ostane kjer je; v knjigah in spominih. Z novimi spoznanji moramo reagirati in prepoznati omejitve človekovih pravic.

V naši zakonodaji je preveč omejitev za moderno družbo in preveč vnosov posameznikov, ki bi morali in niso imeli konsenza družbe. V tej noveli res nihče ne izgubi in je s tem primerna. Preusmeriti bi se morali na tiste, kjer bomo vsi izgubili. Zapravljati denar, ko ga jemljejo šolstvu, je kontraproduktivno.