Ljudje, tukaj gre za človekove pravice, in človekove pravice so pravice VSEH ljudi. Nihče nima pravice odločati o tem, če se JAZ lahko poročim z MOJO punco. Imeli bova tudi otroke in bova ljubeči mamici. To, da širite negativno propagando je zelo nepravično, saj jaz vam nisem nikoli zanikala osnovnih človekovih pravic, med drugimi tudi pravice do VERE, čeprav se morda meni zdi absolutno nesmiselno verjeti v Boga in širiti sovraštvo v Njegovem imenu.

Vsak ima pravico živeti po svoje in verjeti v karkoli ga že dela srečnega in mu daje moč in smisel v življenju.

#54: Mia - Človekove pravice 

Evropsko sodišče: istospolne poroke niso pravica!

Homoseksualni par iz Avstrije se je na vsak način želel poročiti. Ker jima domovina tega ne omogoča, sta se obrnila na Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki pa se z njima ne strinja. Prepoved homoseksualnih porok nikakor ne predstavlja kršenja človekovih pravic.

Evropske države niso zavezane temu, da bi morale dovoliti poroke homoseksualnih parov, je leta 2010 presodilo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ob tem, ko je zavrnilo primer dveh homoseksualcev iz Avstrije, ki sta se nanj obrnila zaradi diskriminacije, ker jima oblasti ne dovolijo poroke.

Razsodba sodišča je na laž postavila vse tiste, ki so pri zahtevah za redefinicijo zakonske zveze sklicevali na mednarodne dokumente ali celo na človekove pravice. Kot je sodišče pojasnilo svojo odločitev, člen 12 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki se nanaša na pravico do poroke, voditeljev držav ne zavezuje k omogočanju možnosti poroke za homoseksualce pare. S tem ko je zakonska zveza opredeljena kot skupnost moškega in ženske, se nikakor ne kršijo človekove pravice, kot so zapisane v Konvenciji človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope. Sklicevanje homoseksualnih organizacij in Vlade R. Slovenije, da je poroka dveh homoseksualcev in pravica do posvojitve del temeljnih človekovih pravic, nikakor ne drži. Kot sicer piše v omenjenem členu, imajo moški in ženske, zreli za zakon, pravico skleniti zakonsko zvezo in ustanoviti družino v skladu z domačimi zakoni, ki urejajo uveljavljanje te pravice.

Primer sta sprožila 48-letni Horst Michael Schalk in njegov partner, 50-letni Johann Franz Kopf z Dunaja, ki se že od leta 2002 z avstrijskimi pravosodnimi organi zaman borita, da bi se lahko poročila. Na koncu sta se obrnila še na sodišče v Strasbourgu, ki pa jima ni dalo prav.

Povzeto po: lifesitenews.com

#54: Mia - Človekove pravice 

sodba ESČP v Strasbourgu v zadevi »Gas in Dubois proti Franciji« je potrdila ravnanje francoskih oblasti, ki niso dovolile posvojitve otroka s strani istospolne partnerice otrokove biološke matere.

Sedemčlanski senat sodnikov, v katerem je sedel tudi slovenski sodnik prof. dr. Boštjan M. Zupančič, je razsodil, da takšno oblastno postopanje ne pomeni kršitve Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Če v roku treh mesecev ne bo podana zahteva za ponovno obravnavo zadeve pred velikim senatom, bo sodba postala dokončna.

Pritožnici sta bili istospolno usmerjeni ženski, ki živita skupaj. Zatrjevali sta, da so francoski organi s tem, ko so zavrnili pritožbo ene od njiju, da bi posvojila biološkega otroka druge, kršili načelo prepovedi diskriminacije iz 14. člena v zvezi s pravico do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP.

Sodišče je s svojo odločitvijo posredno pritrdilo nasprotnikom Družinskega zakonika, da v Sloveniji ni pravno utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi morali spreminjati dosedanjo opredelitev temeljnih družinskopravnih institutov.

Tako iz slovenske ustave kot iz »evropske ustave človekovih pravic« (EKČP) namreč izhaja, da pri poskusih izenačevanja istospolnih partnerstev z zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnostjo ne moremo govoriti o splošni in univerzalni človekovi pravici.

To je treba upoštevati toliko bolj, ker je razlikovanje med različnimi oblikami partnerstev ne le ustavno dopustno, ampak tudi potrebno. Utemeljeno je v stvarni predpostavki, da v zvezi med moškim in žensko načelno obstaja odprtost za novo človeško življenje, posredno pa tudi v vidikih, ki so pomembni za otrokov zdrav osebnostni razvoj.

Spomnimo: Evropsko sodišče za človekove pravice je najstarejša vseevropska meddržavna organizacija in je sodno telo Sveta Evrope. Slednji ni organ Evropske zveze, ampak je samostojna mednarodna organizacija, ki združuje predstavnike kar 47 držav članic iz evropske regije.

Vse članice Sveta Evrope so se z vstopom zavezale zavezale k spoštovanju človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Slovenija je polnopravna članica postala leta 1993. Izjava za javnost ESČP glede sodbe Gas in Dubois proti Franciji je dostopna tukaj.

#54: Mia - Človekove pravice 

 BRAVO!