Spomeniki laži in sovraštvu?
Nekateri še vedno vneto trdijo, da je bila NOB en sam upor proti okupatorju in kolaborantom, da ni bilo revolucije, protirevolucionarjev pa sploh ni bilo. Kolaboranti pa ne zaslužijo spomenika, saj naj bi bili to spomeniki laži in sovraštvu. Celo objave zgodovinske znanosti, da so komunisti takoj po okupaciji sprožili tudi revolucijo in povzročili žrtve naroda, so brez odmeva. V Delu, 16. maja 2012, v rubriki Znanost, zgodovinarka dr. Vida Deželak Barič v prispevku »Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava« pravi: »Revolucionarno nasilje je bilo odločilno za vzpostavitev oborožene protirevolucije, čeprav nekateri tega nočejo videti. Za prepir sta vedno potrebna dva, vendar je vselej tudi pomembno, kdo je začel. Pri vsem tem ni mogoče mimo dejstva, da so VOS po Ljubljani, partizanske enote pa na podeželju, že leta 1941 izvajale tako imenovane likvidacije. Brez povojnih pobojev bi bilo na Slovenskem za 15 odstotkov manj mrtvih.« Bivši predsednik države Milan Kučan je zapisal, da obžaluje in obsoja povojne zunaj sodne poboje, ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin; Nedelo, 9. julij 2000. Komunistični veljak in vodja OZN-e Ivan Maček Matija je dejal: »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi v SZ, mi povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane«! Komentar ni potreben!? »Ne želim žaliti partizanov. Partizani so imeli hude boje z okupatorji. Toda zadaj je zmeraj stal en cilj. In to je bila boljševistična revolucija«, je pred leti dejal slovenski četniški vojvoda Uroš Šušterič. Pokojni najbolj znani slovenski ekonomist, akademik prof. dr. Aleksander Bajt, jasno zapiše, da je partija med NOB oziroma med okupacijo prevzemala oblast z lažjo in nasiljem, likvidacijami političnih nasprotnikov. Dalje pravi: »Moja ocena partije ni bila nikoli visoka. S tem da je izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije, ne le objektivno-tega pač ni mogoče zanikati-, ampak predvsem subjektivno, je zagrešila nad slovenskim narodom najhujši zločin, ki si ga je mogoče zamisliti. Z njim je sama sebe postavila izven zakona. Ne legalnega, ta je pri tem nepomemben, ampak občečloveško naravnega, veljavnega za vse kraje in čase.« Zmagala je torej «Revolucija, tudi in predvsem s pomočjo Stalina«, a revolucija naj bi bila samo po vojni, skoraj v enem dnevu, takoj »po zmagi«, preje, med celo 2. svetovno vojno, pa revolucije seveda ni bilo, čisto nič ?! Kdo lahko to še verjame in dojame? Osrednji slovenski trg v Ljubljani, to je trg pred slovensko skupščino, je bil do osamosvojitve Slovenije Trg revolucije, Trg OF pa je še vedno le ob železniški postaji. To pa menda le pove vse!? Tudi, da vsi pokojni, padli in pobiti, zaslužijo spomenike!?

#383: -

Par datumov za lažje razumevanje, ker se vidi, da o zgodovini nimaš pojma:
11.2.1929 Lateranski sporazum, sporazum med Vatikanom in fašistično Italijo
20.7.1933 Reichskonkordat, sporazum med Vatikanom in nacistično Nemčijo
30.9.1938: Minhenski sporazum, ko so VB, Francija in Italija podarile Sudete Hitlerju
23.8.1939: Sporazum Molotov–Ribbentrop, pakt o nenapadanju Nemčije in SZ ter razdelitev Poljske
4-5.4 1941: Marko natlačen prepričuje Nemce, da bi zasedli celotno območje Slovenije
6. 4. 1941: Jugoslavija je napadena
17. 4. 1941: Jugoslavija kapitulira
20.4.1941: Gregorij Rožman se prikloni Italiji in jim obljubi pomoč
26.4.1941: ustanovljena OF
22.6. 1941: Nemčija napade SZ
28.2. 1943. Podpis Dolomitske pogodbe
itd...

In potem citiraš Uroša Šušteriča? Zakj ne prilepiš še kakšno od Bernika?

Fakt je, da še preden se je začela vojna se je V Slovenija dgajala Katoliška akcija, kjer so odkrito simpatizirali s fašistično italijo (npr. mladi fantje so se oblačili v fašistične uniforme,...). Kler je takoj ob okupaciji pričel z ovajanjem vseh, ki so bili bolj napredni od RKC.
Kar se domobrancev tiče, so bili pod poveljstvom SS-a in so za pomoč pri etničnem čiščenju dobivali plačo. Če te pa zanimajo številke, evo tiste iz INZ: med vojno je padlo 36 000 borcev in aktivistov NOB, 33 000 civilov (večina kot talci in v taboriščih), 2000 domobrancev. Po vojni so jih pobili 14 000, večina domobrancev. Prvi dve številki sta tako veliki ravno zaradi zadnjih.
Lahko mi pa odgovoriš na naslednje vprašanje, po mednarodni mirovni pogodbi bi morali domobranci odložiti orožje, pa ga niso in so še veselo pobijali tako pri nas kot v Avstriji, kamor so nekateri zbežali... a to spada med povojne poboje? Veš kakšna je bila kazen po pogodbi za takšne podvige?