Seveda bomo še naprej potrebovali programerje. A to pomeni, da morajo vsi osnovnošolci poznati programiranje? Potrebovali bomo tudi gradbenike. A to pomeni, da morajo vsi osnovnošolci znati seštevati sile in navorje?

Ponavljam: programirati sem se naučil pred 30 leti, sam. Z veseljem programiram, kadarkoli je priložnost. V začetku karijere pred cca 15 leti je bilo to še kar nujno. Zadnjih 10 let pa skoro nič, pa sem delal v naravoslovno-tehničnih področjih, v javnem in privatnem sektorju. Noben od mojih kolegov ni napisal niti ene vrstice, edino jaz tu pa tam, pa še to na lastno iniciativo. Včasih so se nadrejeni celo jezili name, zakaj tu nekaj programiram, če lahko naredim hitreje kar v nekem gotovem programu!

Me pa prav zanima, kako npr. poznavanje HTMLa omogoča izdelavo boljše strani v WordPressu, ali pa poznavanje C boljšo interpolacijo polinoma v Mathematici.

#3: - Re: Re: Uporaba računalnikov da, ampak programiranje...?

S programiranjem se osvoji drugačen način razmišljanja in pristop k reševanju problemov, ki se kasneje v življenju izkaže za koristnega.

#3: - Re: Re: Uporaba računalnikov da, ampak programiranje...?

> Seveda bomo še naprej potrebovali programerje. A to pomeni, da morajo vsi osnovnošolci poznati programiranje? Potrebovali bomo tudi gradbenike. A to pomeni, da morajo vsi osnovnošolci znati seštevati sile in navorje?

Mislim, da je prav v tem bistvo debate. Seveda moramo vsi razumeti, kaj so sila, navor in energija, pa čeprav ne bomo gradbeniki. Ker potem bolj razumeš svet okrog sebe in ne govoriš in ne delaš neumnosti. Če bodo v Sloveniji samo strojniki vedeli, kaj je navor, samo električarji, kaj je napetost, samo slikarji, kaj dobiš, če zmešaš rumeno in rdečo, samo geografi, po kateri celini teče Nil, če bodo samo matematiki znali poštevanko (ostalim zadošča kalkulator), samo slavisti slišali za Franceta Prešerna, samo biologi za celico in samo kemiki za molekulo ... bomo svetovni fenomen fach-idiotizma.

Vendar gre pri učenju programiranja za učenje sistematičnega načina razmišljanja. Za možgansko telovadbo. Do konca srednje šole bomo vzgajali tepce, potem pa bomo iz enih naredili strojnike, iz drugih arhitekte, iz tretjih programerje? A jih nismo do takrat že zafurali? Uničili njihovih potencialnih talentov, ki bi se morali razvijati od otroštva? Tehnika ne izučiš, tehnika vzgojiš. (Družboslovca prav tako.) Otrokom je treba dati širino duha in treba jih je naučiti misliti. Programiranje je izredno koristna vaja iz razmišljanja. Pouk klikanje pa je samo (izredno koristna!?) vaja iz fine motorike.

Ne vem, ali bi jaz res vse učil programirati. Mogoče samo v Scratchu, mlajše, ali z Mindstormi, starejše. Gotovo pa potrebujemo resen pouk računalništva. Sploh pa se ne strinjam z argumentom, da danes ne potrebujemo več programiranja. In še manj s tem, da naj bi lahko nekdo, ki ne zna niti HTMLja (kaj šele JavaScripta) delal kvalitetne spletne strani s katerimkoliže CMSom. Mogoče spletne strani slovenskih garažnih podjetij.

#3: - Re: Re: Uporaba računalnikov da, ampak programiranje...?

Saj bi te še jemal resno, če nebi začel s HTML in C...

HTML (HyperText Markup Language oziroma jezik za označevanje besedila) je daleč od programiranja, njegov namen je zgolj prikaz podatkov in oblikovanje. Takšno oblikovanje se brez težav naredi z urejevalniki in podobnimi zadevami. Veš kaj ti pa res pomaga izdelati boljšo stran v WordPressu? Znanje PROGRAMIRANJA, npr. v JavaScriptu ali PHPju. Pa tudi sam HTML ti lahko že precej pomaga pri oblikovanju strani, ker WYSIWYG urejevalniki v WordPressu nekaterih možnosti urejanja pač ne omogočajo.

Potem si pa omenil še C. Ja, ko si se ti učil pred 30 leti, je bil C top zadeva. Danes se uporabljajo programski jeziki, ki precej naprednejši od Cja, pa tudi veliko preprostejši. Kari si v Cju naredil z 10 vrsticami, danes narediš z enim ukazom. Izvorno kodo spletne strani v pythonu dobiš z enim ukazom, z dvema ukazoma pa pošlješ mail.

Velikokrat delaš ponavljajoče operacije v katerem od Office programov? Če znaš Visual Basic, si lahko za te operacije sprogramiraš makro, s katerim vse te operaciej narediš z enim klikom. Hočeš obdelati večje število datotek, in jih razporediti po mapah? Napišeš preprosto skripto, ki ti uredi 10.000 datotek v nekaj sekundah. Igraš spletne igre? Z znanjem JavaScripta si lahko narediš skripto, ki ti pomaga nabirati točke. Imaš goro podatkov (10.000.000 števil, besed, ...) med katerimi moraš npr. poiskati točno določene pare? Namesto, da preverjaš vseh 49.999.995.000.000 možnih parov, lahko vzameš algoritem v poljubnem programskem jeziku, in ga prilagodiš za obdelavo tvojih podatkov. Kolikokrat to potrebuješ v življenju? Mogoče nikoli. Kaj pa, ko hočeš poiskati določene vzorce na 10 MP sliki? Ali pa te zanima, kako lahko najbolj učinkovito pretovoriš pakete z različnimi masami, če pri prevozu ne smeš preseči obremenitve 200 kg. Oseba brez programerskega znanja ne bo niti pomislila, da bi lahko program povedal, koliko in katere pakete lahko pelje hkrati, da bo potrebnih kar najmnaj voženj.

Programiranje samo posebi sploh ni nujno, da uporablja programski jezik. Programiranje je predvsem način reševanja problemov in iskanja rešitev. Do pisanja programov pri programiranju pridemo šele, ko želimo rešitev uporabiti v praksi, pa tudi takrat pisanje programov ni nuja, sploh, kadar je rešitev dovolj enostavna, da jo je hitrje izvesti na paipr, kot pa sprogramirat (seveda, če nam rešitve ni potrebno izvesti večkrat zaporedoma).