REŠIMO SLOVENSKI GOZD!

Nekaj sem slišal o ukinjanju revirnih gozdarjev. A se sploh zavedate, kdo so revirni gozdarji. To so operativci, ki poznajo skoraj sleherno drevo v Sloveniji. Teh ljudi potemtakem primanjkuje. Ker ni novih zaposlitev v ZGS, dobijo obstoječi revirni gozdarji še teren od tistih, ki gredo v pokoj. Zmanjšujejo se jim kilomerine za terensko delo, verjetno zato, da bi imeli več časa za zalivanje fikusov. V Sloveni je približno 3/4 gozdov v privatni lasti. Kaj bi se zgodilo, če bi ukinili revirne gozdarje. 200 let načrtnega gospodarjenja bi šlo v nič, ter tako do načrtnega uničenja slovenskih gozdov ter gozdarstva nasploh. Mlajše pa tudi starejše generacije lastnikov gozdov sploh ne poznajo parcelne številke svojega gozda, kaj šele, da bi vedeli, kje se njihov gozd v naravi nahaja. Šele nato pride gospodarjenje z gozdom. Večini lastnikom je interes dobiček iz gozda zdaj in takoj. Njih v večini ne zanima, kaj bodo sekali njihovi potomci. Tisto, kar mi sedaj sekamo, je dediščina, ki so nam jo pustili naši skrbni predniki. Zato so tukaj revirni gozdarji, ki vse to povezujejo, svetujejo, razrešujejo spore med lastniki. V glavnem krmarijo med zakonom ter lastniki. Tako, da brez revirnih gozdarjev bi bil totalen KAOS. Govori se tudi koliko se seka na črno v privatnih gozdovih. Do črnega poseka v glavnem prihaja v že odkazanih gozdovih, kjer lastniki ali njihovi izvajalci še dodatno posekajo drevje brez odkazila. Kako naj en revirni gozdar to kontrolira, če ima povprečno 3000 ha gozdne površine ter nekaj 100 lastnikov gozdov pod sabo. Dejansko mora pregledati vsak panj, če ima žig ali ne. To bi lahko počeli cariniki, če so že neki nadzorniki. Moj predlog je, da se kupi na kitajskem plastične fikuse, ker so bolj poceni in se pošlje tiste ljudi, ki morajo sedaj zanje skrbeti na teren.