Za vsestranski razvoj slovenskega jezika

Angleščina se na vse področjih življenja vse bolj uveljavlja kot jezik, ki omogoča hitrejšo, lažjo in bolj neposredno mednarodno komunikacijo, dostopnost in povezanost. Ob tem pa velika večina te komunikacije poteka v popreproščeni največkrat zgolj informativni ravni jezika, ki ne dosega dimezije mišljenja in zavesti, ki ga angleščina kot vsak drug jezik omogoča v svoji skrivnostni biti, globinski polnosti in kulturni prežetosti z okoljem v katerem je nastal in v katerega se rodimo. Tako kot je za Angleže angleščina je za Slovence slovenščina jezik s pomočjo katerega se ob rojstvu utelešamo, prebujamo se v za določen prostor in kulturo značilno obliko zavesti. Če katerikoli jezik opuščamo in prenehamo negovati, določeno doživljanje in videnje sveta krni, postopno izgineva ali preneha obstajati. Mišljenje je potem možno le v okvirih nekega drugega ali tretjega jezika. V kolikor je ta jezik priučen je podlaga za njegovo razumevanje največkrat še vedno materinščina, oziroma jezik v katerega se sporočilo v mentalnem procsu vedno znova prevaja. Lepota, kvaliteta in jasnost pojmovnega sveta, ki smo ga razvili v za nas primarnem jeziku je tista, ki odmerja raven našega spoznanja, razumevanja in ustvarjalnega sobivanja s svetom kot celoto. Prizadevanje, spoštovanje, negovanje in vsestranski razvoj kateregakoli jezika, v našem primeru je to slovenščina, je tako hkrati skrb za vse jezike, v tem istem primeru torej tudi za angleščino.

Ker gre za ohranjanje identitete, gre za eno temeljnih pravic posameznika in naroda ali skupnosti. Po rojstvu sem Hrvatica, vendar, tako kot spoštujem in cenim moj materni jezik, prav tako spoštujem vse druge jezike in kulture ... to je preprosto stvar samospoštovanja in osebnega dostojanstva, ki sta temelj spoštovanja drugega in drugačnega.