Za vsestranski razvoj slovenskega jezika

#51: Karanta33 -  

 Ko sem bil pred leti v Londonu, sem se v neki veleblagovnici s kolegico pogovarjal v slovenščini. S tem sem pritegnil pozornost angleške prodajalke, ki se mi je nasmehnila in vljudno vprašala, v katerem jeziku sem se pogovarjal. Odgovoril sem ji: "V slovenščini." Njen odziv: "Kako lepo zveni vaš jezik!"

Lep pozdrav!

Milan

#17: Zagovornik novele ZViS - Dobronamerna peticija ... a ozkogledna 

 SLOVENEC

Prvi odstavek stoodstotno drži.

V drugem odstavku navajate pogoj za habilitacijo (objave v slovenščini). Kolikor mi je znano, po pripovedi nekaterih kolegov, za habilitacijo štejejo samo objave v tujih znanstvenih revijah. Pisanje npr. osnovnošolskih učbenikov je nepomembno. Kdo si je izmislil tak sistem? Prepričan sem, da na univerzi sami. V to se poslanci sigurno niso spuščali. Torej smo pri izvirnem grehu. Res pa je, da slovenska znanstvena srenja ne zmore primerne znantvene revije. Tu je prva povezava. Je pa lepo, da vsaj nekateri skrbite za razvoj slovenske terminologije. Dobro poznam dogajanja ob uvajanju uporabe računalnika v osnovne šole. Mnogi so zagovarjali uporabo angleščine, dokler nam MS ni dokazal, da se da vse prevesti v slovenščino. In to, banalno, zaradi zaslužka, ne zaradi akademizma.

Tretji odstavek. Vsa čast tistim, ki se trudite.

Četri odstavek. Popolnoma razumem, da doktorji morajo znati tudi druge tuje jezike. Odločitev za angleščino je razumljiva, saj se mnogi profesorji izobražujejo v VB in ZDA. In so prepričani, da je to edini zveličavni jezik. Zakaj pa ne nemščina, francoščina ali kak drug jezik? Zakaj pa se angleži in američani ne učijo drugih jezikov. Še tega najpogosteje ne vedo, kje je Slovenija. Da bi znali komunicirati v nemščini, to pa ne. Omogočanje, da se profesorji in akademski zbor odloča za jezik pa seveda zagovarjajo tisti, ki jim vseeno za naš jezik in s tem narod. Sicer pa, če me občutek ne vara, je ta SVIZ v nasprotju s temeljimi zapisi v SLOVENSKI USTAVI. Kaj pa rečete k temu?

Peti ostavek. Avtonomija daje določene pravice. Vendar samo v stroki. Odločanje o usodi slovenskega jezika in s tem slovenskega naroda pa trči ob moje pravice. Tu pa se njihova avtonomija konča. Saj, zato imamo ustavo, mar ne? Tudi jaz sem za vsebinsko (strokovno) avtonomijo slovenske univerze, nisem pa za tiste člene, ki govorijo o igranju z maternim jezikom.

Neverjetno, je že opazno nazadovanje slovenščine:
Kontinuirano razvijanje = tekoči razvoj
večfunkcijskosti slovenščine = večfunkcionalne slovenščine, vsestranske uporabe slovenščine

#24: -  

 Ljudje bozji, brez dobrega znanja materinega jezika, ne bomo nikdar dobro obladli kateregakoli od tujih jezikov. Slovenscina je nasa popotnica on vrata v soocenju z drugimi kulturami in jeziki. To pisem po 30 letih tujine po soocenju z 10 tujimi jeziki. Ne rezimo si korenin, sicer bomo hitro izginili in nas bodo pohodili. Nase prezivetje v evropskem kotlu kultur je zaradi zvestobe kulturi, jeziku, da, tudi veri. Bodimo patrioti. Odlocitev iz 1991 je bila volja enotnosti slovenskega ljudstva /se je veliko zdravega med nami/. Sedaj je cas, da gospodom, ki sedijo v parlamentu /ki to zdevo sploh postavljajo pod vprasaj/ povemo, da jih je lahko sram in niso vredni nasih volitvenih glasov in zaupanja. S spostovanjem in ljubeznijo do domovine. Zbogom.