Peka, našega tradicionalnega čevljarja ne damo, smo za ponovno oživitev proizvodnje!

Če damo vsask po 10 eur, smo jih zbrfali že 50. 

Dajmo deliti med druge, dajmo spodbuditi vse bivše, ki jim je Peko dajal kruh, njihove otroke. Pa se nas nabere 1 milijon in, če vsak prispeva 10 evrov (kolikokrat jih gre za neumnosti) zberemo 10 milijonov evrov. Peko bo cvetel. 

#1: Spodbudi še druge in zmagaj! -  

 Hvala za tak vzpodbuden komentar,prijatelj slovenskih žuljev!!!   lep dan še naprej!!

Peticijo sem podpisala, ker se mi zdi nesprejemljivo, da pošiljajo podjetje s takšno dolgoletno tradicijo v stečaj.

Čudi me, da te naše politike nič ne briga, da smo izgubili že skoraj vse priznane blagovne znamke.

#6: -  

   Hvala za podpis in hkrati podporo ,ki je usmerjena proti propadu in uničenju slovenskega gospodrastva!    Z skupnimi napori 

   dosegamo nemogoče cilje.   

Najboljši čevlji na svetu, trenutno redno uporabljam dva para Peko čevljev. Ker je slovensko, ker je tradicija, ker so službe, ker je blagovna znamka.

#12: -  

 Takšne rabimo in z takšnimi si podjetje lahko ustvarja neko vizijo,kar je prihodnost dobrih gospodarjev!!   Hvala in se bom-o borili naprej za vnovičen zagon tradicije Peka!!

#4: Duhovni mož -  

 Jebala te SDS

#9: JANEZ BIDON - Re:  

 Bravo,tako se govori

Prilagam celoten tekst, ki ga je zadnjič objavil sin najbolj uspešnega direktorja Peka, g.Bedine, ki se mimogrede kot pravi sam zanima za nakup Peka. Vredno branja. Preprosto se moram razpisati. Ja, res je...ob tej znamki sem nostalgičen in emocijski, Peko je del mojega življenja že 32 let, odkar obstajam. O njemu sem slišal nešteto prigod ter anekdot, blazno močne privatne vezi so nastale zaradi njega, tudi sam sem velik del. Tisti, ki me poznate, veste zakaj: Oče je vodil to podjetje v 70ih letih, to je njegov otrok, iz njega je naredil imperij, zgodbo o uspehu. Eno največjih v Jugoslaviji. Iz ene tovarne ter 1.500 zaposlenih, je naredil koncern s 5.700 zaposlenimi, zgradil 3 dodatne tovarne po Jugi in povečal št.trgovin iz 80 na 180. Ustanovil je med prvimi YU podjetji svojo trgovsko mrežo v Nemčiji (ki pokrivala Nemčijo, Avstrijo, Švivo ter Benelux). Imeli so lastnega zobarja, lastno ambulanto, 2 zaposlena arhitekta, delali za top firme (Samsonite, Rockport, Beneton), poleg EU delali vrtoglave posle z Ameriko ter Rusijo, imeli modelirje, ki se ucili pri Siuoxu in Gaborju. Oče je ustanovil čevljarsko šolo v Kranju. Peko se je ves čas samofinanciral, ob enem pa so imeli delavci 10 % višje plače, kot je bilo republiško povprečje v gospodarstvu. Razmerje plače med čistilko ter mojim očetom kot direktorjem pa je bilo 1 : 3,6 pa je tako čistilka lahko dostojanstveno živela, kot tudi mi. Ja, takih direktorjev ni več. Tudi takrat jih ni bilo. Zato je moj največji vzor in blazno sem ponosen nanj.

Ni mu vseeno, da se je tako namensko uničilo, scuzalo, pokradlo podjetja s tako tradicijo. Namreč, da smo si na jasnem, Peko je zgolj eden od neštetih...na isti princip se je v 90ih delalo z vsemi podjetji! Prejšnji četrtek sem še organiziral sestanek na SDH-ju, kjer bila prisotna vodja oddleka za prestrukturiranja, aktualni direktor Peka, moj oče ter moja malenkost. Oče bi bil ponovno pripravljen pomagati tej družbi, saj je edini v Sloveniji, ki ve toliko o čevljih, o tem poslu in edini, ki bi lahko rešil Peko. Vsi so bili seveda navdušeni in bi bili takoj za, vendar pod pogojem, da bi banke refinancirale Peko. A so sporočile, da tega ne bodo, to pa pomeni konec Tržiškega podjetja. Žalostno do konca. Prvič, ker smo dopustili uničiti še eno legendo, drugič ker dopustili uničiti še eno branžo in predvsem tretjič, ker dovolili uničiti še tisti kanček sociale v Tržiču. Ko je oče leta 1980 takrat odšel za Podpredsednika vlade (odnosno Predsednika SISEOTa), se je Peko še nekaj časa lahko napajal od njegovih uspehov ter predvsem ogromne finančne zaloge, Peko je začel delati za Ameriški Rockport kar je bila velika uspešnica. Potem pa se je začelo, razpad Jugoslavije. Največji udarec za Peko, čez noč je izgubil polovico trgovin, katere so kar lepo nacionalizirali. Od takrat naprej pa je Peko ves čas po malo krvavel. Predvsem zaradi Gorenjske banke, ki mu je nabila, primite se: 23,5 % obresti za posojila. Ne nisem napisal narobe. V Nemčiji bi tovrstne bankirje takoj nemudoma zaprli, pri nam pa so lahko kasirali dalje. S takimi obrestmi seveda nobena firma nima šans, da se izvleče. Zato se Peko lahko zahvali tudi Zlatko Kavčiču (takratnemu predsedniku uprave Gorenjske banke. In življenski napaki mojega očeta. Namreč oče je bil do leta 1989 sam Predsednik Gorenjske banke in je Kavčiča postavil za svojega naslednika. On pa je pokopal večino gorenjskih podjetij ali pa jih spravil na kolena na račun svojega 'uspeha' kot bankir. A danes nobeden nič o njemu! Čeprav je najbogatejši gorenjec! Nobeden od kje mu toliko premoženja.).