Zmanjšanje uporabe pesticidov v kmetijstvu

Komentarji

#219

Je čas, da že nehamo z nesmisli človeka in poslušamo Naravo!

(Jesenice, 2018-03-31)

#221

Podpisujem jo ker želim kupovati sadje in zelenjavo iz ekološke pridelave

(Kotlje, 2018-03-31)

#233

Kar seješ, to žanješ - s čimer bomo škropili poljščine, bomo navsezadnje dobili tudi na krožnik!

(Ljubljana, 2018-03-31)

#238

Ker pesticidi delujejo na vsa živa bitja, ne zgolj na poljske škodljivce.

(Ljubljana, 2018-03-31)

#239

Se strinjam z napisanim in bi rada živela zdravo in dolgo življenje s čim manjšimi vplivi iz zunanje okolice na moje telo!

(Grosuplje, 2018-04-01)

#241

Ker je zmanjšanje uporabe strupov nujno in skrajni čas

(Boštanj, 2018-04-01)

#242

ker se strinjam z zgoraj napisanim

(Lisec, 2018-04-01)

#244

Odstranimo ubijalce življenja!

(Polzela, 2018-04-01)

#252

Strupi so v nasprotju z Življenjem. Škodljivci in bolezni samo kažejo-opominjajo nas, na neravnovesje , ki smo ga povzročili z "dobičkarskim" kmetijstvom. Ko bomo ponovno vzpostavili ravnovesje, škodljivci in bolezni ne bodo več potrebni.

(izolS, 2018-04-01)

#268

...mi ni vseeno za naš planet in kako bodo živeli naši otroci...

(ŠKOFJA LOKA, 2018-04-03)

#272

Kmetujmo brez sintetičnih strupov !!!

(6000 Koper, 2018-04-04)

#282

mi je mar

(Ljubljana, 2018-04-17)

#286

Nerazumna uporaba kemičnih sredstev pri pridelavi hrane je samomor.

(Piran, 2018-04-19)

#305

Ker ne maram jesti in piti strupov.

(Koper, 2018-08-13)

#306

Prepoved vseh pesticidov, kjerkoli!

(Ljubljana, 2018-08-14)

#332

zagovarjam ekološko pridelano hrano.

(Prebold, 2019-04-08)

#333

Podpiram ekološko pridelavo hrane in ohranjanje narave.

(Prebold, 2019-04-08)

#340

V raziskavi https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1383574218300887?fbclid=IwAR1Y2Xx6zy6VfpTWCSVffQBLlsxPmXOTC60HINAowQtwK7RZt-I-ASimX2Y pravijo, da glifosat in njegovi presnovki ostajajo v hrani, vodi, prahu, kar kaže, da smo lahko temu izpostavljeni vsi in povsod. Njegovemu negativnemu vplivu smo lahko izpostavljeni ne le s pitjem, marveč tudi s kopanjem v kontaminirani vodi.

Mnogi smo proti uporabi glifosata podpisovali peticije: http://brez-gso.svoboda.si/peticija-za-prepoved-prodaje-glifosata-strupa-ekosistema/

Glifosat ni edini od pesticidov, ki resno ogroža naše zdravje. Je pa med najhujšimi.

SPLOŠNO O ŠKODLJIVOSTI PESTICIDOV...

Večino ali vse pesticide bi morali postopoma ukiniti.

Pesticidi delajo iz mnogih ljudi težke bolnike. V raziskavi https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6425996/?fbclid=IwAR2bR7QHV2a0yXT7yHJOhoXFpXTAiQICzj-YZIqdrQ5oaNuv98bnmeODjPg pesticide povezujejo z avtizmom. Pišejo, da je tveganje, da nekdo razvije avtizem ob uživanju specifičnih pesticidov, precejšnje.

Kako pogost pa je avtizem? Čedalje bolj. Na strani https://www.autismspeaks.org/autism-facts-and-figures poročajo, da je imel leta 2018 po podatkih Ameriškega CDC avtizem vsak 59. otrok. Od tega vsak 37. deček in vsaka 151. deklica.

Nekateri pravijo, da so avtizem uspešno pozdravili z dolgoročnim zdravljenjem prebavil, z dieto (bolj zdrava hrana in bolj zdrav način priprave,...) in še nekaterimi metodami.

Pesticidi niso edina stvar, ki povečujejo verjetnost pojava avtizma.

Avtizem je samo en od negativnih vplivov pesticidov...
Vplivajo tudi na zmanjšano plodnost. Plodnost (sposobnost imeti otroka) v Evropi drastično upada. Pozor še enkrat, govori se o plodnosti, ne o rodnosti (koliko otrok ima v povprečju ženska).

V članku v Delu - https://www.delo.si/sobotna-priloga/pred-20-leti-smo-se-hecali-da-bomo-moski-streljali-v-prazno-danes-je-to-dejstvo-43064.html?fbclid=IwAR2j5QI7st_9zM1oL94ikdP4f_dOKTQNZRWUCK_kQEPpumFh9naormm_n3I -
preberemo:
“Ugotovitev, da je v Evropi reproduktivna zmožnost moške populacije zmanjšana praktično za tretjino, je povezana tudi s snovmi, ki jih ta populacija pridobiva z načinom življenja: hrano, vodo … Sprememba gibanja spermatozoidov, sprememba poškodb na kromosomih – tega niti ne vidimo pod klasičnimi mikroskopi, šele elektronska mikroskopija pokaže vso tragičnost sprememb, kaj se v moški spolni celici dogaja v povezavi z nevarnimi snovmi, ki so v vodi. Ravno voda je tista, prek katere dobimo dandanes največ teh snovi v svoje telo. ”

Raziskovalec Anton Komant je pred leti z lastnimi raziskavami ugotovil, da je bila plodnost cca 70 let nazaj 4 x višja.

Za primer še neplodnost v ZDA: "1 in 8 couples (or 12% of married women) have trouble getting pregnant or sustaining a pregnancy. (2006-2010 National Survey of Family Growth, CDC)". Več: http://www.resolve.org/about/fast-facts-about-fertility.html

(Novo mesto, 2019-05-20)

#342

Ne dovolimo več zastrupljanja zemlje, ljudi, živali, vode! Prepovedat izdelavo in uporabo pesticidov!!!

(Maribor, 2019-05-20)

#344

Ker ne želim strupov ma mizi!

(Jesenice, 2019-05-21)

#351

Splošno znano je, da pesticidi iz kmetijskih površin prehajajo v hrano in telo, ter povzročajo resne in dolgotrajne posledice. Razvili so jih iz bojnih strupov, ki jih uvrščamo med sredstva za množično uničevanje. Na žalost pa ne pobijajo samo žuželk in ne zatirajo samo rastljinske bolezni, temveč jih preko hrane in vode prej ali slej užijejo tudi ljudje. O tem je napisanega mnogo, v Sloveniji je posebej omeniti knjigo Pesticidi, ubijalci življenja, ki jo je napisal Anton Komat. Po ocenah OZN zaradi zastrupitve s pesticidi na leto umre 2,5 milijona ljudi, 25 milijonov utrpi hujše zdravstvene posledice, 250 milijomov ljudi pa letno utrpi blažje oblike zastrupitve. Posebej problematični so mutageni vplivi pesticidov na DNK in na hormone. Dokazano je, da je več desetletij njihove uporabe že do sedaj povzročilo upad plodnosti za 40% - 50%, ne samo pri ljudeh, temveč pri večini živih bitij. Tudi pri ljudeh in živalih na področjih, ki so od škropljenih površin oddaljeni na stotine kilometrov in ki se s škropljeno hrano ne prehranjujejo. Zaradi kratkega življenskega cikla so izjeme samo žuželke.

Kljub navedenemu pa uporaba sintetičnih strupov v kmetijstvu narašča. Od tega ima ogromno korist le par svetovnih korporacij, skriti stroški pa se prenašajo na vse nas.Alternativa množičnemu samozastrupljanju človeštva niso samo eksotične oblike kmetovanja kot nekateri vidijo Permakulturo, Biodinamiko in podobne metode. Poleg učinkovitih homeopatskih pripravkov obstajajo tudi naravni pesticidi, na primer Neem, ki so po učinkovitosti in cenovni dostopnosti vsaj tako primerni za ekstenzivno kmetijstvo kot sintetični strupi. Prav Neem pa je primer naravnega pesticida, ki ga je EU uvrstila na listo pesticidov in njegovo tržno dostopnost onemogočila z enakimi patenti in varnostnimi zahtevami kot veljajo za sintetične pesticide. Zato je njegova uporaba zanemarljiva.

Dejstvo je torej, da uporaba sredstev za množično uničevanje v kmetijstvu ni tako neizogibna, kot nas želijo prepričati zainteresirani, ter da biološko pridelana hrana ni nujno bistveno dražja od konvencionalno pridelane hrane, ki bi jo v resnici morali poimenovati "nenaravno pridelana hrana" ali pa kar "dolgoročno strupena hrana".

(PREBOLD, 2019-11-14)