Peticija.online

Prijavite peticijo

Kako je mogoče?

Peticije izražajo mnenja. Če se s peticijo ne strinjate ali menite, da je nesmiselna, to ni razlog za prijavo in take prijave se samodejno zaprejo. Peticijo prijavite le, če krši zakon ali naše Smernice skupnosti, na primer sovražni govor, obrekovanje osebe ali organizacije, objavo zasebnih podatkov ali goljufijo. Ne preverjamo, ali so trditve v peticiji resnične, za njih je odgovoren avtor.

Ta prijava gre ljudem, ki upravljajo to spletno mesto, ne avtorju peticije in ne nobenemu organu. Če imate vprašanje ali povratne informacije za avtorja, mu pošljite sporočilo.

Ali lahko svoje poročilo napišete v angleščini? Tako ga lahko obravnavamo hitreje, saj nam ni treba naročiti prevoda.
Zakaj to prijavljate?
Kaj je narobe z imenom?
Prosimo, v spodnjem besedilnem polju nam povejte, zakaj tako menite.

Peticije izražajo mnenja. Če se s peticijo ne strinjate ali menite, da je nesmiselna, to ni razlog za prijavo in peticij ne odstranjujemo zato, ker jim ljudje nasprotujejo.

Če to pošljete, bo vaše nestrinjanje zabeleženo in prijava bo samodejno zaprta brez ukrepanja, odločitev pa bo poslana na vaš e-poštni naslov. Če vsebina krši zakon ali naše Smernice skupnosti, namesto tega zgoraj izberite to možnost.

Lahko tudi začnete svojo peticijo ali stopite v stik z avtorjem.

Ali se neresnična trditev nanaša na vas, vašo organizacijo ali drugo prepoznavno osebo ali organizacijo?

Kateri odlomek je neresničen? V besedilu peticije lahko kliknete več povedi in za vsako poveste, kaj je res. To je neobvezno.

Zaporedne povedi se združijo v en zahtevek. Če želite poved odstraniti, jo kliknite še enkrat.

Kako je mogoče?

Soglašam s spodnjo izjavo, ki so jo 28. maja 2019 sprejeli vsi člani V. in večina članov II. razreda SAZU.

--

Vladi RS

Državnemu zboru RS

Ustavnemu sodišču RS

Slovenski javnosti

KAKO JE MOGOČE?

Spodaj podpisani redni, izredni in dopisni članice in člani V. razreda za umetnosti ter II. razreda za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti izražamo osuplost spričo zanemarjanja skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine v Republiki Sloveniji.

Prav nevarnost, ki je grozila jeziku, je bila temeljna motivacija za eno izmed največjih dejanj v zgodovini slovenskega naroda – razglasitev samostojnosti Republike Slovenije. Zato je toliko bolj osupljivo in nesprejemljivo nespoštovanje ustavne in zakonske vloge slovenščine v javnem, izobraževalnem in znanstvenem življenju. V tem smislu odločno podpiramo izjave Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU.

Naj opozorimo le na nekaj najbolj kričečih primerov.

Kako je mogoče, da je jezikovna krajina na Slovenskem onesnažena z nepreglednim številom angleških napisov?

Kako je mogoče, da Ministrstvo za kulturo RS ter Inšpektorat za kulturo in medije tolerirata dejstvo, da operacijska sistema multinacionalke Apple, ki sta se uveljavila tudi na slovenskem trgu, ne podpirata slovenščine? Kako je mogoče, da se ob protestih kulturnih in znanstvenih ustanov državni uradniki cinično sprenevedajo, da zakon ne ščiti slovenščine pri osebnih računalnikih in »pametnih telefonih«, češ da ne gre za javne, ampak za zasebne naprave? Kako je mogoče, da pri urejanju tega problema Slovenija ne sledi zgledu Slovaške in sosednje Hrvaške, ki sta to zlahka uredili? Kako je mogoče, da Vlada RS ne zahteva od korporacije Apple spoštovanja slovenske zakonodaje na ozemlju suverene Republike Slovenije?

Kako je mogoče, da uprave slovenskih univerz s podporo velikega dela naravoslovcev in dela družboslovcev vztrajno in zavratno poskušajo uveljaviti angleščino kot učni jezik? Seveda ni s tem nič narobe, če gre za tuje študent(k)e, je pa nesprejemljivo, če gre za slovenske študent(k)e.

Kako je mogoče, da je v Sloveniji v zadnjih desetletjih dramatično upadlo znanje vseh drugih jezikov, ki smo jih nekoč odlično obvladali, in celo jezikov sosednjih dežel? Angleščina je današnja svetovna lingua franca, kar pa ne bi smel biti razlog za zanemarjanje drugih jezikov, revna računalniška angleščina pa prav gotovo ne bi smela izrivati slovenščine.

Kako je mogoče, da kriteriji za znanstveno raziskovanje izrazito protežirajo angleščino in diskriminirajo slovenščino? Ne more biti nobenega dvoma, da je funkcioniranje v angleščini conditio sine qua non za sodobno znanost, ne le pri nas, temveč povsod po svetu. Ne oporekamo torej potrebi, da se visoko ovrednotijo raziskave in objave člankov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev v mednarodno relevantnih znanstvenih revijah. Ogorčeno pa nasprotujemo razvrednotenju člankov tistih znanstvenic in znanstvenikov, ki zaradi narave svojega raziskovalnega in pedagoškega dela svoje analize pišejo in objavljajo v slovenščini.

Kako je mogoče, da predlog novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti prinaša šokantno poslabšanje položaja slovenščine? Peta alineja 43. člena namreč dopušča, da »ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli razpisnih postopkov ali prijav na razpis, pri ocenjevanju katerih sodelujejo tuji strokovnjaki, izvajajo v tujem jeziku«. Državni aparat Republike Slovenije na ta način angleščini ne samo de facto, temveč tudi de iure priznava popoln primat, slovenščino pa poriva v jezikovni rezervat.

Kako je mogoče, da Republika Slovenija tako mačehovsko ravna s slovenščino? Od Vlade RS in od vseh državnih organov, ki so zadolženi za razvoj in zaščito slovenskega jezika, zahtevamo takojšnje ukrepanje. Pozivamo javnost, da se aktivno angažira pri skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine na vseh področjih življenja.

Boris A. Novak

Milček Komelj

Marko Snoj

Emerik Bernard

France Bernik

Milan Dekleva

Kajetan Gantar

Niko Grafenauer

Marc L. Greenberg

Drago Jančar

Andrej Jemec

Marko Jesenšek

Janko Kos

Jože Krašovec

Stanko Kristl

Ludvik Karničar

Ljubov V. Kurkina

Lojze Lebič

Janez Matičič

Milan Mihelič

Jožef Muhovič

Marko Marijan Mušič

Boris Pahor

Boris Paternu

Uroš Rojko

Zorko Simčič

Marija Stanonik

Bożena Tokarz

Drago Tršar

Ljubljana, 28. maja 2019

..

Izjavo so podprli Slovenska matica, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski PEN, Društvo književnih prevajalcev Slovenije in Programski svet RTV Slovenije.

Ne preverjamo, ali so trditve v peticiji resnične, za njih je odgovoren avtor. Če to pošljete, bo zabeleženo in prijava bo samodejno zaprta brez ukrepanja, odločitev pa bo poslana na vaš e-poštni naslov.

Lahko začnete svojo peticijo z informacijami, za katere menite, da so pravilne, ali stopite v stik z avtorjem.

Neresnična trditev o prepoznavni osebi ali organizaciji je obrekovanje in ukrepamo zoper to.

Nadaljujte: prijavite obrekovanje

Na koga se vsebina nanaša?
Ali je oseba, na katero se vsebina nanaša, politik, nosilec odločanja ali druga javna oseba?
Kaj vsebina kritizira?

Javna kritika tega, kako politik ali nosilec odločanja ravna v javni vlogi, je dovoljena, tudi če so dogodki stari. To, da je zadeva stara, samo po sebi ni razlog za odstranitev. Še vedno lahko ukrepamo proti neresnični trditvi o osebi ali drugače nezakoniti vsebini.

Če je zadeva stara ali ni več aktualna, je najbolje, da neposredno stopite v stik z avtorjem peticije. Avtor lahko peticijo odstrani iz katerega koli razloga, mi pa ne moremo.

Ali je oseba, na katero se vsebina nanaša, politik, nosilec odločanja ali druga javna oseba?
Kaj vsebina kritizira?

Javna kritika tega, kako politik ali nosilec odločanja ravna v javni vlogi, je dovoljena, tudi če so dogodki stari. To, da je zadeva stara, samo po sebi ni razlog za odstranitev. Še vedno lahko ukrepamo proti neresnični trditvi o osebi ali drugače nezakoniti vsebini.

Če je zadeva stara ali ni več aktualna, je najbolje, da neposredno stopite v stik z avtorjem peticije. Avtor lahko peticijo odstrani iz katerega koli razloga, mi pa ne moremo.

Ne preverjamo, ali so trditve v peticiji resnične, za njih je odgovoren avtor. Ukrepamo proti neresnični trditvi, kadar se nanaša na prepoznavno osebo ali organizacijo. Če se s trditvijo preprosto ne strinjate, lahko začnete svojo peticijo ali stopite v stik z avtorjem.

Kliknite napačne povedi v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno je sovražni govor? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno poziva k nasilju? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno poveličuje ali spodbuja terorizem? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno nadleguje ali ustrahuje nekoga? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno razkriva zasebne informacije? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno nekoga obtožuje kaznivega dejanja? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno poziva k smrtni kazni ali mučenju? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Zaporedne povedi se združijo v en zahtevek. Če želite poved odstraniti, jo kliknite še enkrat.

Kako je mogoče?

Soglašam s spodnjo izjavo, ki so jo 28. maja 2019 sprejeli vsi člani V. in večina članov II. razreda SAZU.

--

Vladi RS

Državnemu zboru RS

Ustavnemu sodišču RS

Slovenski javnosti

KAKO JE MOGOČE?

Spodaj podpisani redni, izredni in dopisni članice in člani V. razreda za umetnosti ter II. razreda za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti izražamo osuplost spričo zanemarjanja skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine v Republiki Sloveniji.

Prav nevarnost, ki je grozila jeziku, je bila temeljna motivacija za eno izmed največjih dejanj v zgodovini slovenskega naroda – razglasitev samostojnosti Republike Slovenije. Zato je toliko bolj osupljivo in nesprejemljivo nespoštovanje ustavne in zakonske vloge slovenščine v javnem, izobraževalnem in znanstvenem življenju. V tem smislu odločno podpiramo izjave Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU.

Naj opozorimo le na nekaj najbolj kričečih primerov.

Kako je mogoče, da je jezikovna krajina na Slovenskem onesnažena z nepreglednim številom angleških napisov?

Kako je mogoče, da Ministrstvo za kulturo RS ter Inšpektorat za kulturo in medije tolerirata dejstvo, da operacijska sistema multinacionalke Apple, ki sta se uveljavila tudi na slovenskem trgu, ne podpirata slovenščine? Kako je mogoče, da se ob protestih kulturnih in znanstvenih ustanov državni uradniki cinično sprenevedajo, da zakon ne ščiti slovenščine pri osebnih računalnikih in »pametnih telefonih«, češ da ne gre za javne, ampak za zasebne naprave? Kako je mogoče, da pri urejanju tega problema Slovenija ne sledi zgledu Slovaške in sosednje Hrvaške, ki sta to zlahka uredili? Kako je mogoče, da Vlada RS ne zahteva od korporacije Apple spoštovanja slovenske zakonodaje na ozemlju suverene Republike Slovenije?

Kako je mogoče, da uprave slovenskih univerz s podporo velikega dela naravoslovcev in dela družboslovcev vztrajno in zavratno poskušajo uveljaviti angleščino kot učni jezik? Seveda ni s tem nič narobe, če gre za tuje študent(k)e, je pa nesprejemljivo, če gre za slovenske študent(k)e.

Kako je mogoče, da je v Sloveniji v zadnjih desetletjih dramatično upadlo znanje vseh drugih jezikov, ki smo jih nekoč odlično obvladali, in celo jezikov sosednjih dežel? Angleščina je današnja svetovna lingua franca, kar pa ne bi smel biti razlog za zanemarjanje drugih jezikov, revna računalniška angleščina pa prav gotovo ne bi smela izrivati slovenščine.

Kako je mogoče, da kriteriji za znanstveno raziskovanje izrazito protežirajo angleščino in diskriminirajo slovenščino? Ne more biti nobenega dvoma, da je funkcioniranje v angleščini conditio sine qua non za sodobno znanost, ne le pri nas, temveč povsod po svetu. Ne oporekamo torej potrebi, da se visoko ovrednotijo raziskave in objave člankov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev v mednarodno relevantnih znanstvenih revijah. Ogorčeno pa nasprotujemo razvrednotenju člankov tistih znanstvenic in znanstvenikov, ki zaradi narave svojega raziskovalnega in pedagoškega dela svoje analize pišejo in objavljajo v slovenščini.

Kako je mogoče, da predlog novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti prinaša šokantno poslabšanje položaja slovenščine? Peta alineja 43. člena namreč dopušča, da »ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli razpisnih postopkov ali prijav na razpis, pri ocenjevanju katerih sodelujejo tuji strokovnjaki, izvajajo v tujem jeziku«. Državni aparat Republike Slovenije na ta način angleščini ne samo de facto, temveč tudi de iure priznava popoln primat, slovenščino pa poriva v jezikovni rezervat.

Kako je mogoče, da Republika Slovenija tako mačehovsko ravna s slovenščino? Od Vlade RS in od vseh državnih organov, ki so zadolženi za razvoj in zaščito slovenskega jezika, zahtevamo takojšnje ukrepanje. Pozivamo javnost, da se aktivno angažira pri skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine na vseh področjih življenja.

Boris A. Novak

Milček Komelj

Marko Snoj

Emerik Bernard

France Bernik

Milan Dekleva

Kajetan Gantar

Niko Grafenauer

Marc L. Greenberg

Drago Jančar

Andrej Jemec

Marko Jesenšek

Janko Kos

Jože Krašovec

Stanko Kristl

Ludvik Karničar

Ljubov V. Kurkina

Lojze Lebič

Janez Matičič

Milan Mihelič

Jožef Muhovič

Marko Marijan Mušič

Boris Pahor

Boris Paternu

Uroš Rojko

Zorko Simčič

Marija Stanonik

Bożena Tokarz

Drago Tršar

Ljubljana, 28. maja 2019

..

Izjavo so podprli Slovenska matica, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski PEN, Društvo književnih prevajalcev Slovenije in Programski svet RTV Slovenije.

Kliknite napačne povedi v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno je sovražni govor? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno razkriva zasebne informacije? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Kateri odlomek točno je teroristična ali ekstremistična vsebina? Kliknite stavke v besedilu peticije.

Zaporedne povedi se združijo v en zahtevek. Če želite poved odstraniti, jo kliknite še enkrat.

Kako je mogoče?

Soglašam s spodnjo izjavo, ki so jo 28. maja 2019 sprejeli vsi člani V. in večina članov II. razreda SAZU.

--

Vladi RS

Državnemu zboru RS

Ustavnemu sodišču RS

Slovenski javnosti

KAKO JE MOGOČE?

Spodaj podpisani redni, izredni in dopisni članice in člani V. razreda za umetnosti ter II. razreda za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti izražamo osuplost spričo zanemarjanja skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine v Republiki Sloveniji.

Prav nevarnost, ki je grozila jeziku, je bila temeljna motivacija za eno izmed največjih dejanj v zgodovini slovenskega naroda – razglasitev samostojnosti Republike Slovenije. Zato je toliko bolj osupljivo in nesprejemljivo nespoštovanje ustavne in zakonske vloge slovenščine v javnem, izobraževalnem in znanstvenem življenju. V tem smislu odločno podpiramo izjave Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU.

Naj opozorimo le na nekaj najbolj kričečih primerov.

Kako je mogoče, da je jezikovna krajina na Slovenskem onesnažena z nepreglednim številom angleških napisov?

Kako je mogoče, da Ministrstvo za kulturo RS ter Inšpektorat za kulturo in medije tolerirata dejstvo, da operacijska sistema multinacionalke Apple, ki sta se uveljavila tudi na slovenskem trgu, ne podpirata slovenščine? Kako je mogoče, da se ob protestih kulturnih in znanstvenih ustanov državni uradniki cinično sprenevedajo, da zakon ne ščiti slovenščine pri osebnih računalnikih in »pametnih telefonih«, češ da ne gre za javne, ampak za zasebne naprave? Kako je mogoče, da pri urejanju tega problema Slovenija ne sledi zgledu Slovaške in sosednje Hrvaške, ki sta to zlahka uredili? Kako je mogoče, da Vlada RS ne zahteva od korporacije Apple spoštovanja slovenske zakonodaje na ozemlju suverene Republike Slovenije?

Kako je mogoče, da uprave slovenskih univerz s podporo velikega dela naravoslovcev in dela družboslovcev vztrajno in zavratno poskušajo uveljaviti angleščino kot učni jezik? Seveda ni s tem nič narobe, če gre za tuje študent(k)e, je pa nesprejemljivo, če gre za slovenske študent(k)e.

Kako je mogoče, da je v Sloveniji v zadnjih desetletjih dramatično upadlo znanje vseh drugih jezikov, ki smo jih nekoč odlično obvladali, in celo jezikov sosednjih dežel? Angleščina je današnja svetovna lingua franca, kar pa ne bi smel biti razlog za zanemarjanje drugih jezikov, revna računalniška angleščina pa prav gotovo ne bi smela izrivati slovenščine.

Kako je mogoče, da kriteriji za znanstveno raziskovanje izrazito protežirajo angleščino in diskriminirajo slovenščino? Ne more biti nobenega dvoma, da je funkcioniranje v angleščini conditio sine qua non za sodobno znanost, ne le pri nas, temveč povsod po svetu. Ne oporekamo torej potrebi, da se visoko ovrednotijo raziskave in objave člankov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev v mednarodno relevantnih znanstvenih revijah. Ogorčeno pa nasprotujemo razvrednotenju člankov tistih znanstvenic in znanstvenikov, ki zaradi narave svojega raziskovalnega in pedagoškega dela svoje analize pišejo in objavljajo v slovenščini.

Kako je mogoče, da predlog novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti prinaša šokantno poslabšanje položaja slovenščine? Peta alineja 43. člena namreč dopušča, da »ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli razpisnih postopkov ali prijav na razpis, pri ocenjevanju katerih sodelujejo tuji strokovnjaki, izvajajo v tujem jeziku«. Državni aparat Republike Slovenije na ta način angleščini ne samo de facto, temveč tudi de iure priznava popoln primat, slovenščino pa poriva v jezikovni rezervat.

Kako je mogoče, da Republika Slovenija tako mačehovsko ravna s slovenščino? Od Vlade RS in od vseh državnih organov, ki so zadolženi za razvoj in zaščito slovenskega jezika, zahtevamo takojšnje ukrepanje. Pozivamo javnost, da se aktivno angažira pri skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine na vseh področjih življenja.

Boris A. Novak

Milček Komelj

Marko Snoj

Emerik Bernard

France Bernik

Milan Dekleva

Kajetan Gantar

Niko Grafenauer

Marc L. Greenberg

Drago Jančar

Andrej Jemec

Marko Jesenšek

Janko Kos

Jože Krašovec

Stanko Kristl

Ludvik Karničar

Ljubov V. Kurkina

Lojze Lebič

Janez Matičič

Milan Mihelič

Jožef Muhovič

Marko Marijan Mušič

Boris Pahor

Boris Paternu

Uroš Rojko

Zorko Simčič

Marija Stanonik

Bożena Tokarz

Drago Tršar

Ljubljana, 28. maja 2019

..

Izjavo so podprli Slovenska matica, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski PEN, Društvo književnih prevajalcev Slovenije in Programski svet RTV Slovenije.

To uporabimo, da potrdimo prejem vaše prijave in vas obvestimo o izidu.
Prijavljam
Kaj zahtevate? Izberete lahko več možnosti.
Ali lahko vašo zahtevo posredujemo avtorju peticije? Avtor lahko peticijo odstrani iz katerega koli razloga in lahko na zahtevo odgovori prej kot naši moderatorji.
Ali lahko vašo zahtevo posredujemo avtorju peticije? Avtor lahko peticijo odstrani iz katerega koli razloga in lahko na zahtevo odgovori prej kot naši moderatorji.
Ali lahko vašo zahtevo posredujemo avtorju peticije? Avtor lahko peticijo odstrani iz katerega koli razloga in lahko na zahtevo odgovori prej kot naši moderatorji.

Prijavljene peticije pregleda naša ekipa, da ugotovi, ali kršijo naše Pogoje storitve ali Smernice skupnosti.