Predlog NOVEGA Zakona o RTV Slovenija

RTV_SLO_z_zastavo_SLO.jpg

Spoštovane Slovenke in cenjeni  Slovenci, pozdravljene vse državljanke in državljani! 

Pred vami je NOV Zakon o RTV Slovenija, prosimo, da se potrudite prebrati vsaj samo uvod, da boste razumeli kaj so glavni poudarki prepotrebnih korenitih pozitivnih sprememb, ki se bodo po sprejemu tega zakona zgodile na naši nacionalni radioteleviziji. 

Te bi se morale zgoditi že takoj po sprejemu nove Ustave RS leta 1991, ko smo se Slovenci odločili narediti demokratično državo in uvesti tržno gospodarstvo. Pa se niso, ker se ni zgodilo nekaj ključnih stvari, ki bi družbo in državo zares demokratizirale in uvedle resnično tržno gospodarstvo v katerem ni monopolov in nelojalne konkurence ter vplivov lobijev, klanov, klik in škodljivih združb. 

Skrajni čas je, da naredimo prelom med starim in novim sistemom tudi na RTV Slovenija, ki je še vedno v rokah prej naštetih omrežji in je posledično predvsem zaradi negativne kadrovske selekcije neučinkovit, potraten, okoren ter zaostal socialistični mastodont, ki nam jemlje preveč denarja in ne opravlja svojega poslanstva v skladu z Ustavo RS ter zakonom o medijih v mnogih členih pa krši tudi sedaj veljaven Zakon o RTV Slovenija.

ČAS JE ZA Osvoboditev, Očiščenje in Preporod Slovenske RTV. 

Prosimo, da podate svoje konstruktivne pripombe, tako, da navedete člen zakona in navedete kaj se vam ne zdi v redu in podate svoj predlog. Vse konstruktivne predloge bomo upoštevali in jih vnesli kot spremembe v osnutek zakona. 

Prosimo pa vas, da če načeloma soglašate z novim predlogom zakona o RTV Slovenja, to potrdite s svojim podpisom tukaj v peticiji in pustite svoj e-naslov in, če želite tudi telefonsko številko, da vas bomo lahko obveščali sproti o postopkih oz. korakih, ki jih bomo morali državljani narediti, da zakon sprejmemo. Po elektronski pošti ali preko SMS sporočil.

1. Najprej bomo zakon poslali vsem poslanskim skupinam in jih prosili za mnenje ter možnost, da preko njih pride Zakon v javno obravnavo in na koncu v potrditev z dovoljšnjim številom glasov v Državnem zboru. Za mnenje in pomoč pri sprejemanju bomo prosili tudi Državni svet RS. 

2. Če bomo morebiti neuspešni, kar bi bil pokazatelj kdo v bistvu so poslanke in poslanci tega sklica Državnega zbora, bomo morali spraviti v javno obravnavo zakon s podpisi 5.000 podpore volivk in volivcev zbranih na Upravnih enotah, potem, ko bo predsednik Državnega zbora odredil datum zbiranja podpisov.

3. Ko zberemo potrebnih 5.000 podpisov in jih v roku 60 dni predamo predsedniku DZ, mora ta predlog zakona vložiti v zakonodajno proceduro. Kot predlagatelji bomo pojasnili in argumentirali vse razloge zakaj je predlog novega Zakona o RTV Slovenija nujno sprejeti in to po nujnem postopku. Če bodo poslanke in poslanci z večino glasov zakon podprli bo začel veljati, potem, ko bo objavljen v Uradnem listu. 

4. Če bi poslanke in poslanci v Državnem zboru predlgani zakon zavrnili pa bo treba v sedmih dneh od zavrnitve zbrati 2.500 podpisov podpore državljank in državljanov a tokrat ne bo treba na Upravne enote, ker se lahko podpisi zberejo na ulicah. V roku 7. dni bomo morali obvestiti predsednika Državnega zbora, da zahtevamo razpis referenduma za sprejem zakona in ob pisni zahtevi predložiti 2.500 ali več podpisov. Potem pa ima predsednik Državnega zbora dolžnost, da razpiše v sedmih dneh od prejema zahteve za izvedbo referenduma 35 dnevni rok, da na Upravnih enotah zberemo 40.000 podpisov za podporo zakonu. 

5. Po vložititvi dovoljšnjega števila podpisov (40.000) Državni zbor v sedmih dneh po prejemu zahteve in predloženih podpisov razpiše referendum, ki je uspešen, če pride na volišča najmanj petina od vseh volilnih upravičencev in večina od obvezne udeležene petine glasuje ZA zakon.

Prosimo podpišite načelno podporo NOVEMU Zakonu o RTV SLO in obvestite o tej pobudi, ki zadeva domala vse družine v Republiki Sloveniji, da bo o pobudi za sprejem novega Zakona o RTV Sloveinja obveščenih čim več ljudi in se bo že tukaj pokazalo, da hočemo drugačno, res ljudsko nacionalno radio televizijo. 

In ne pozabite svoj podpis potrditi v vaši elektronski pošti, ki jo prejmete po oddaji podpisa. 

Če bi bilo s podpisovanjem kaj narobe nas o tem takoj obvestite na elektonski naslov: info@gibanje-ops.com

Lahko pa tudi na telefon: 031 274 419

Za sodelovanje se vam v naprej lepo zahvaljujemo! 

Ekipa OPS

P.S.

V nadaljevanju pa kot rečeno preberite vsaj ta uvod pred samimi zakonskimi členi. 

***************************************************************************************
V skladu s 3., 39., 44., 67. in 74. členom Ustave Republike Slovenije, v skladu z Zakonom o medijih (ZMed) in v skladu s Strategijo Republike Slovenije na področju medijev za obdobje 2017 – 2025, je Združenje v Gibanju OPS (Osveščeni Prebivalci Slovenije pripravilo in prdlaga državljankam in državljanov sprejem NOVEGA Zakona o RTV Slovenija, ki v prvi vrsti daje ključno vlogo pri upravljanju, odločanju o viziji, strategiji za uresničitev vizije ter načrtih in politikah in vsebinah RTV Slovenija, tistim, ki jo plačujejo.

Ta novi zakon pa (kar je bistvenega pomena) na stežaj odpira medijski prostor za alternative, drugače misleče, za nove ideje in predloge ter kritike. Osvoboja strahu pred izgubo službe kreativne urednike in novinarje ter ustvarja pluralnost ter medijsko svobodo v medijskem prostoru v Republiki Sloveniji. Ustanovitelji – deležniki RTV Slovenija bodo od sprejema tega zakona naprej z vsakim mesečnim plačilom RTV deleža povečevali svoj skupni delež v javnem zavodu, skupni vplačani deleži od 25.12.1991 do sprejema tega zakona pa bodo procentualno šteli vsako leto pri delitvi presežkov 3/5, ki jih bo RTV Slovenija ustvarila. Prav tako bodo do dela delitve presežkov 1/5 upravičeni vsi zaposleni v RTV Slovenija. 1/5 od vseh ustvarjenih presežkov se bo vsako leto namenilo za načrtovane investicije, izobraževanje zaposlenih in za rezerve.

S tem bo zagotovoljena povsem drugačna miselnost zaposlenih v RTV Slovenija, saj bo tudi njihov osebni dohodek odvisen od uspešnosti poslovanja RTV Slovenija vsak mesec in na koncu vsakega zaključenega poslovnega leta. Zato bodo vsi z vodstvom na čelu želeli racionalizirati svoje delo in delo celotne RTV Slovenija, povečati produktivnost, zvišati kakovost in obseg programov, produkcije, kredibilnost ter verodostojnost, s ciljem pridobitve zaupanja uporabnikov in novih deležnikov RTV Slovenija ter posledično dohodka tudi iz naslova oglaševanja ter prodaje lastnih oddaj, foto, video vsebin ter filmov na trgu Slovenije, Evrope in Sveta.

Slogan stare RTV SLOVENIJA je: „DAJTE NAM DENAR, DA BOMO NAREDILI (povprečen ali celo slab) PROGRAM, slogan nove RTV SLOVENIJA PA BO: „DELAMO ODLIČEN PROGRAM, DA BI ZASLUŽILI DENAR“.  V popolnosti pa se iz RTV s tem zakonom umika vpliv politike, klanov, lobijev, klik in škodljivih združb, saj bodo o viziji, strategiji ter konkretnih načrtih ter nadzoru odločali deležniki RTV Slovenija in zaposleni. 

S sprejemom tega zakona se bo socialistični neprestrukturirani mastodont RTV Slovenija z 2.200 redno zaposlenimi in preko tisoč pogodbenimi sodelavci preobrazil v modern, racionalen in učinkovit javni zavod posebnega kulturnega pomena z znanimi deležniki, ki bo zaradi svoje visoke kakovostne produkcije na področju interneta, foto, video in filmske dejavnosti ustvarjal visoko dodano vrednost, ki bo omogočala konstanten napredek in razvoj ter zaodovljstvo vseh deležnikov in zaposlenih ter vseh uporabnikov raznolikih storitev in pestre ponudbe RTV Slovenija.

S tem zakonom se odpravlja krivica, da smo imeli plačniki RTV prispevka vsa ta leta po Zakonu o RTV Slovenija pravico samo plačevati, pravica o odločanju o vsem v RTV Slovenija pa je bila dodeljena razno raznim ljudem, izbranih  predvsem po merilih ideološke ali strankarske pripadnosti ter po sistemu vez in poznanstev.

Pomembno, za nekatere zagotovo najbolj pa je, da bo takoj, ko bo RTV Slovenija zaradi svojega povsem drugačnega odličnega delovanja, zmožna vzdrževati sama sebe in ustvarjati presežke, ustvarjena možnost, da postane sodelovanje vsakogar povsem na prostovoljni podlagi in bo s tem odpadla vsakršna prisila financiranja.

Zdaj pa se vsi potrudimo, da bo čim prej tako, saj je temeljni pogoj za to, da ta zakon čim prej sprejmemo. Ko bomo predstavili  že izdelan projekt za hiter in kakovosten razvoj novodobne  RTV Slovenija, kar bo omogočil ta zakon, boste zagotovo vsi navdušeni in vsak dan bolj prepričani, da je to prava pot do popolne osvoboditve, očiščenja in preporoda slovenskega nacionalnega zavoda posabnega družbenega in kulturnega pomena, kar  RTV Slovenija bo po sprejemu tega zakona tudi zares postala.


OSNUTEK! 

RTV_SLO_izboljšan_logo1.jpg


ZAKON
O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA   (ZRTVSLO)

I. STATUS RTV SLOVENIJA


1. člen


Radiotelevizija Slovenija (v nadaljnjem besedilu: RTV Slovenija) je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Opravlja javno službo na področju radijske,  televizijske, internetne, foto, video in filmske dejavnosti, določeno s tem zakonom, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov (v nadaljnjem besedilu: državljanov) Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu (v nadaljnjem besedilu: Slovencev po svetu), pripadnic in pripadnikov (v nadaljnjem besedilu: pripadnikov) slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ter druge dejavnosti v skladu s tem zakonom in Statutom RTV Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev.


2. člen


(1) Ustanovitelji javnega zavoda RTV Slovenija so deležniki Radiotelevizija Slovenija. Dolžnost ustanoviteljev je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija ter zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe;

(2) Ime javnega zavoda je Radiotelevizija Slovenija, skrajšano ime pa RTV Slovenija;

(3) Sedež RTV Slovenija je v Ljubljani.



II. DELEŽNIKI RTV Slovenija

3.člen


          (1) Deležniki RTV Slovenija so vsi zavezanci za plačilo RTV prispevka (v nadaljnjem besedilu deleža);

          (2) Pri odločanju ima vsak deležnik en glas, ne glede na velikost svojega deleža v RTV Slovenija;

       (3) Vsaka polnoletna oseba lahko postane deležnik RTV Slovenija tako, da začne plačevati deleže (prispevek) RTV Slovenija;

        (4) Deležnik lahko postane vsak, ki poda koristen predlog, patent, inovacijo, projekt ali karkoli kar bi koristilo boljšemu delu, programu ali storitvam RTV Slovenija. Njegov, prispevek se ovrednoti  v denarju kar predstavlja njegovo višino delža v RTV Slovenija;

        (5) Deležnik RTV Slovenija je vsak v višini že vplačanega obveznega deleža, ki se izračuna tako, da se upošteva vse že plačane prispevke od 23.12.1991 do uveljavitve   tega takona, ki se spremenijo v obvezni delež RTV Slovenija;

        (6) Deležnik RTV Slovenija si z vsakim novim plačilom obveznega mesečnega deleža procentualno poveča svoj skupni delež  v RTV Slovenija;

       (7) Poleg obveznega mesečnega deleža lahko vsak deležnik vplača kadarkoli tudi prostovoljne deleže v poljubni višini in si tako poveča svoj skupni delež v RTV Slovenija;

        (8 Deleži so dedni in so prenosljivi;

      (9) Vsak deležnik RTV Slovenija je upravičen do delitve od ustvarjenih 3/5 presežkov RTV Slovenija, procentualno glede na njegov delež;

     (10) Deležniki RTV Slovenija so tudi vsi zaposleni, ki so upravičeni do delitve 1/5 od doseženega ustvarjenega presežka;

      (11) 1/5 ustvarjenega presežka se vsako leto nameni za ključne investicije, izobraževanje zaposlenih in strateške rezerve.



III. ZAPOSLENI v RTV Slovenija


4. člen


        (1) So: pomožno osebje, administratorji, poslovni sekretarji, tehniki, novinarji, uredniki, direktorji in generalni direktor (izrazi so v moški obliki, a se razume, da so enakopravno obravnavane tudi ženske);

        (2) Celotno kadrovanje se izvaja preko javnih razpisov na podlagi vnaprej znanih kriterijev in meril stroke, morale in etike, in imajo vedno (ko gre za isto število doseženih točk) prednost deležniki RTV Slovenija;

         (3) Za vsako od naštetih kategorij se določi osnovno plačo za najnižjo kategorijo, ki je 10% višja kot je določena minimalna plača v Republiki Sloveniji, potem pa se za vs e višje kategorije zaposlenih zvišuje osnovna plača do razmerja 1:3, ki se jo določi za generalnega direktorja.

      (4) Variabilni del plače se določi glede na mesečno poslovno uspešnost RTV SLO in sicer 30% od ustvarjenega presežka procentualno se povečajo plače vseh glede na kategorijo, v kateri kdo dela. Od skupnega ostalega presežka se 10% nameni za posebne denarne in druge motivacijske nagrade za najbolj marljive in uspešne zaposlene, do katerih niso upravičeni direktorji in vodje, ki take nagrade delijo sodelavcem, ki jih vodijo;

        (5) Vsak zaposleni v RTV Slovenija je zavezan in mu je treba omogočiti permanentno izobraževanje, ki mu ga 50% financira RTV SLO, ter karierno napredovanje.



IV. DEJAVNOST RTV SLOVENIJA


5. člen


Javna služba na področju radijske, televizijske, internetne, foto, video in filmske dejavnosti

(1) Javna služba po tem zakonu obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje:
-        treh nacionalnih televizijskih programov;
-        štirih nacionalnih radijskih programov;
-        radijskih in televizijskih programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru;
-        po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost (v nadaljnjem besedilu: narodnostni program) ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost (v nadaljnjem besedilu: oddaje za Rome);
-        radijskih in televizijskih programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljenke in izseljence (v nadaljnjem besedilu: izseljence) in zdomce;
-        radijskih in televizijskih programov za tujo javnost;
-        teleteksta, internetnega in mobilnega portala.

(2) Javna služba po tem zakonu poleg programov iz prejšnjega odstavka obsega tudi poseben nacionalni televizijski in radijski program, namenjen neposrednim prenosom sej Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles ter predvajanju posnetkov teh sej, kadar neposredni prenos ni mogoč, in celovitemu informiranju javnosti tudi o vsem drugem parlamentarnem dogajanju, vključno s sejami Državnega sveta Republike Slovenije, mednarodnimi aktivnostmi parlamenta, posveti v organizaciji Državnega zbora Republike Slovenije oziroma njegovih delovnih telesih ali Državnega sveta Republike Slovenije in drugimi aktivnostmi, povezanimi z uresničevanjem ustavnih pristojnosti slovenskega parlamenta.

(3) Tretji nacionalni televizijski in četrti radijski program zagotavlja kontinuirane predstavitve in delo izvenparlamentarnih političnih skupin ter registriranih skupin civilne družbe in organizira vsaj tedenska soočenja s predstavniki parlamentarnih strank in nosilci oblasti, javnih funkcij in pooblastil različnih organov ter vodstev in nadzornikov gospodarskih družb v državni lasti.


6. člen


(1) V programih iz prvega odstavka prejšnjega člena RTV Slovenija:

-        zagotavlja verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča o političnem dogajanju doma in v zamejstvu, o pomembnih dogodkih v preostalih evropskih državah, zlasti članicah Evropske unije, in o pomembnih svetovnih temah tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji;
-        zagotavlja kakovostne izobraževalne oddaje, v okviru katerih posreduje celoten spekter aktualnih vsebin od verskih in socialnih do naravoslovnih in tehnološko-informacijskih vsebin;
-        zagotavlja produkcijo igranega programa;
-       ustvarja foto in video vsebine za potrebe gospodarskih družb za marketing, dokumentarne in igrane filme;
-        zagotavlja oddaje, ki odražajo življenje in probleme različnih struktur prebivalstva, pri čemer izhaja iz načela enakopravnega obveščanja o dogajanjih v vseh delih Slovenije in zamejstva, zagotavlja ustvarjanje dokumentarnih oddaj nacionalnega pomena, ki predstavljajo dokument preteklega časa in časa, v katerem živimo;
-        zagotavlja visoko kakovostno lastno produkcijo, namenjeno otrokom, mladostnikom in starostnikom;
-        zagotavlja kakovostne razvedrilne vsebine za vse starostne skupine;
-        zagotavlja kakovostne informacije o vseh pomembnih kulturnih, političnih, zgodovinskih, športnih, socialnih in ekonomskih dogodkih;
izvaja programske vsebine, s katerimi prebivalce Slovenije osvešča o pomembnosti varovanja našega naravnega okolja, pridelavi in uživanju zdrave hrane, čiste pitne vode, duhovne rasti, dviganje ravni zavedanja in vzdrževanja dobrih medčloveških odnosih;
izvaja vsebine, s katerimi spodbuja vse starostne skupine v RS k aktivnemu državljanstvu in domoljubju;
izvaja programske vsebine, s katermi osvešča prebivalce RS v smislu poznavanja svojih pravic in dolžnosti izhajajočih iz Ustave RS ter mednarodnih konvencij, pogodb in paktov o človekovih pravicah in svoboščinah;
-        zagotavlja uresničevanje ustavnih pravic madžarske in italijanske narodne skupnosti na področju radijskega in televizijskega javnega obveščanja in spodbuja povezovanje narodnih skupnosti z matičnim narodom in vključevanje kulturnih ter drugih dosežkov italijanskega oziroma madžarskega naroda v narodnostne programe;
-        skladno z meddržavnimi pogodbami in v sodelovanju z javnimi radiotelevizijami sosednjih in drugih držav podpira nastanek in razvoj čezmejnih radijskih in televizijskih projektov;
-        izvaja programske vsebine, namenjene slepim in slabovidnim ter gluhim in gluhonemim v njim prilagojenih tehnikah;
-        posebno pozornost posveča invalidom in z njimi povezanim vsebinam;
-        predstavlja in promovira slovensko kulturo, spodbuja kulturno ustvarjalnost ter svobodo umetniškega ustvarjanja in zagotavlja ustvarjanje, poustvarjanje ter posredovanje umetniških del;
-        predstavlja in promovira znanost;
-        posebno pozornost posveča problematiki in zahtevam otrok ter družin, in skupin ljudi s posebnimi potrebami, ki so zaradi posebnih okoliščin bolj občutljive za dogajanje v družbi;
-        posebno pozornost posveča položaju in delovanju registriranih organizacij civilne družbe, izvenparlamentarnim političnim skupinam in  verskim skupnostim;
-        posebno pozornost posveča razvijanju splošne, jezikovne in politične kulture;
-        širi razumevanje vseh ključnih vprašanj delovanja demokratične družbe;
-        širi poznavanje in razumevanje resnične pretekle, polpretekle in novejše slovenske zgodovine, kulture in identitete, tudi z vidika evropske zgodovine in mednarodnih povezav;
-        spodbuja šport;
-        informira o vprašanjih zdravja, varstva okolja in varstva potrošnikov;
-        informira o pomembnejših vprašanjih varnosti ljudi, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambe države, vključno z vprašanji delovanja institucij mednarodne skupnosti, v katere je včlanjena Republika Slovenija, ter posreduje nujna obvestila v zvezi z ogroženostjo ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja, upošteva interese posameznih skupin gledalk in gledalcev (v nadaljnjem besedilu: gledalci) ter poslušalk in poslušalcev (v nadaljnjem besedilu: poslušalci) v Republiki Sloveniji in v okviru možnosti omogoča njihov dostop v programe;
-        spodbuja kulturo javnega dialoga ter omogoča širok prostor za javne razprave o problemih v družbi;
-        obvešča slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, Slovence po svetu in tujo javnost o dogajanjih in dosežkih na kulturnem in drugih področjih v Republiki Sloveniji ter skrbi za uveljavljanje slovenske radijske in televizijske ustvarjalnosti v tujini;
-        podpira razširjanje programskih vsebin, namenjenih gluhim ter slepim, v njim prilagojenih tehnikah;
-        podpira širjenje poznavanja drugih kultur, ki so zastopane v Sloveniji, in njihovih predstavnikov;
-        zagotavlja produkcijo in predvajanje slovenskih avdiovizualnih del in avdiovizualnih del neodvisnih producentov;
-        zagotavlja prometne informacije.

(2) V strukturi programov iz prvega odstavka prejšnjega člena mora RTV Slovenija zagotoviti večinski delež kulturnih, umetniških, informativnih, dokumentarnih in izobraževalnih vsebin.


7. člen


Novinarke in novinarji (v nadaljnjem besedilu: novinarji), urednice in uredniki (v nadaljnjem besedilu: uredniki) RTV Slovenija in drugi, ki so neposredno udeleženi pri ustvarjanju ali pripravljanju RTV programov, morajo pri svojem delu še posebej:
-        spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij;
-        spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo;
-        spoštovati načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma;
-        spoštovati načela ustavnosti in zakonitosti pri oblikovanju programov, vključno s prepovedjo spodbujanja kulturne, politične, verske, spolne, rasne, narodne ali druge oblike nestrpnosti;
-        zagotavljati nepristransko in celovito obveščenost, tako da imajo državljani možnost svobodnega oblikovanja mnenj;
-        spoštovati načelo politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev;
-        uveljavljati profesionalno etiko poročevalcev, dosledno razločevanje informacij in komentarjev v novinarskih prispevkih;
-        varovati otroke in mladino pred vsebinami, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihov duševni in telesni razvoj, ter spoštovati obče človeške vrednote.

8. člen

(1) RTV Slovenija zagotavlja arhiviranje programske produkcije, ki jo ustvarja v okviru javne službe;

(2) RTV Slovenija je dolžna trajno ohranjati svoje arhivsko gradivo tako, da avdiovizualne zapise na filmskih in drugih nosilcih, ki bi zaradi procesov staranja lahko razpadli, oziroma drugače bistveno poslabšali kvaliteto zapisa, ustrezno zaščiti oziroma prenese na tehnološko trajnejše nosilce besede, zvoka in slike oziroma besede in zvoka;

(3) Posnetki iz arhivov so za nekomercialne namene ob plačilu sorazmernih stroškov njihovega razmnoževanja oziroma posredovanja dostopni javnosti;

(4) Posnetki iz arhivov so za komercialne namene ob plačilu sorazmernih stroškov njihovega razmnoževanja oziroma posredovanja dostopni javnosti skladno z zakonom, ki ureja avtorske pravice, ter ob plačilu sorazmernih stroškov razmnoževanja in posredovanja ter tarife, ki jo določi Nadzorni svet RTV Slovenija.


9. člen


RTV Slovenija mora pri načinu razširjanja oziroma predvajanja in arhiviranja programov, ki jih ustvarja v okviru javne službe (v nadaljnjem besedilu: programov RTV Slovenija), skladno s svojimi tehnološkimi razvojnimi zmožnostmi uvajati nove tehnologije kot so internet, digitalna radiodifuzija, satelit, tako, da omogoči dostop do programskih vsebin čim širšemu krogu državljanov doma in v tujini, slovenskim narodnim manjšinam v sosednjih državah ter Slovencem po svetu.


10. člen


(1) Nacionalni program mora preko prizemeljskega omrežja pokrivati ozemlje, kjer živi najmanj 90 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, oziroma 90 odstotkov ozemlja, kjer živijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, kadar gre za narodnostni program;

(2) V okviru pokritosti iz prejšnjega odstavka morajo nacionalni radijski programi pokrivati vse avtoceste in ostale pomembnejše prometnice na dovolj visoki tehnološki ravni za kakovosten mobilni sprejem signala;

(3) Programi za obveščanje tuje javnosti morajo pokrivati večje kraje v Republiki Sloveniji, turistična središča in prometna vozlišča.

 

11. člen


(1) RTV Slovenija vsako leto v skladu s programsko produkcijskim načrtom iz 19. člena tega zakona objavi razpis za odkup slovenskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov, ki jih na svojih programih predvaja v skladu z zakonom, ki ureja področje medijev;

(2) Postopek, pogoje in merila javnega razpisa iz prejšnjega odstavka sprejme Programski svet RTV Slovenija v skladu z določbami predpisov, ki urejajo področje uresničevanja javnega interesa za kulturo, in z zakonom, ki ureja področje medijev;

(3) Narodnostni program ali del narodnostnega programa se lahko odda v ustvarjanje drugi RTV organizaciji oziroma producentu samo s soglasjem programskega odbora za narodnostni program.


13. člen


(1) V programih RTV Slovenija ni dovoljena politična propaganda;

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je politična propaganda dovoljena v času volilne kampanje v skladu z določbami zakona, ki ureja volilno kampanjo in je za vse kandidatke in kandidate ter politične skupine enakopravna;

(3) Politična propaganda po tem zakonu so politično propagandna sporočila (spoti) in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na opredelitev volivcev pri glasovanju na volitvah.
(4) RTV Slovenija sme objavljati politično propagandnih sporočil samo z navedbo naročnika. Za vsebino takega sporočila je odgovoren naročnik.


14. člen


(1) V programih RTV Slovenija ni dovoljena verska propaganda;

(2) Verska propaganda po tem zakonu so plačani oglasi verskih skupnosti in oddaje, kjer se propagira samo eno ali samo nekatere verske skupnosti.


15. člen


(1) RTV Slovenija mora v času volilne kampanje dati brezplačno na razpolago del programskega časa za predstavitev kandidatk in kandidatov (v nadaljnjem besedilu: kandidatov), političnih strank in njihovih programov. RTV Slovenija je pri določitvi tega časa in oblikovanju vsebine teh oddaj dolžna upoštevati načela iz četrtega člena tega zakona;

(2) Čas, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, ki so zastopane v državnem zboru oziroma Evropskem parlamentu, je za vse enak, prav tako so enaki pogoji za njihovo predstavitev v okviru predvolilnih oddaj;

(3) Politične stranke in neodvisni kandidati, ki niso zastopani v Državnem zboru oziroma v Evropskem parlamentu, morajo imeti skupaj na razpolago enako dolžino skupnega časa, ki ga RTV Slovenija določi za vse politične stranke in kandidate, ki sodelujejo na volitvah;

(4) Kandidatkam oziroma kandidatom za predsednico oziroma predsednika republike (v nadaljnjem besedilu: predsednik republike) mora RTV Slovenija zagotoviti enak čas in pogoje za predstavitev;

(5) RTV Slovenija mora najpozneje 15 dni po razpisu referendumov ali volitev za predsednika republike oziroma volitev v državni zbor, Evropski parlament ali lokalnih volitev objaviti način, oblike, obseg in pogoje za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov iz prvega odstavka tega člena v svojih programih, dnevnem tisku ali na drug način, dostopen javnosti.


16. člen


(1) RTV Slovenija izvaja kot javno službo tudi naslednje dejavnosti;

-        oddajanje lastnih televizijskih, radijskih in multimedijskih programov preko oddajnikov in zvez ter drugih infrastrukturnih objektov oziroma naprav (v nadaljnjem besedilu: televizijske in radijske infrastrukture);
-        oddajanje radijskih oziroma televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa po zakonu, ki ureja področje medijev (v nadaljnjem besedilu: programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo), z njihovimi napravami na oddajnih točkah RTV Slovenija;
-        zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in drugih programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo, zlasti na območjih v zamejstvu, kjer živi slovenska narodna skupnost, skladno z meddržavnimi pogodbami;
-        vzdrževanje in skrb za razvoj televizijske in radijske infrastrukture ter za njeno tehnološko usklajenost s predpisi Evropske unije;
-        digitalno oddajanje programov;

(2) RTV Slovenija ima za izvajanje javne službe po tem zakonu pri podelitvi prostih frekvenc ali dostopu do drugih tehnološko omejenih virov, ki jih za izvajanje javne službe nujno potrebuje, prednost in jih pridobiva brez javnega razpisa z odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije. Agencija izda odločbo ob smiselni uporabi določb Zakona o elektronskih komunikacijah, po predhodnem mnenju Sveta za radiodifuzijo. Mnenje mora vsebovati opredelitev razlogov, zaradi katerih je prednostna podelitev za izvajanje javne službe nujno potrebna.


Načelo finančne preglednosti pri opravljanju javne službe


17. člen


(1) RTV Slovenija lahko skladno z zakonom opravlja poleg javne službe  tudi tržne dejavnosti, vendar mora biti poslovanje na področju tržnih dejavnosti organizirano ločeno od javne službe;

(2) Plačila deležev za RTV Slovenija s strani deležnikov, sredstva iz državnega proračuna ter druga javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe se lahko porabijo za opravljanje javne službe, investicije in delitev presežkov ustvarjenih iz tržne dejavnosti med deležnike RTV Slovenija ter zaposlene po sistemu, ki ga določa ta zakon;

(3) Prihodki iz naslova tržnih dejavnosti se lahko porabijo za sofinanciranje javne službe ali za ohranjanje in širitev tržnih dejavnosti, vendar le na področjih, ki jih določa ta zakon;

(4) Prihodki in odhodki iz naslova opravljanja javne službe ter prihodki in odhodki iz naslova tržnih dejavnosti se vodijo na dveh ločenih računih.



Tržne dejavnosti


18. člen


(1) Tržne dejavnosti RTV Slovenija so:

-        trženje oglaševalskega časa in trženje programov;
-      trženje izdelanih dokumentarnih, zabavnih in drugih oddaj, foto, video in filmske produkcije, programske storitve vključno z interaktivnimi programskimi storitvami;
-        tehnične in telekomunikacijske storitve, ki niso sestavni del javne službe;
-        dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem;
-        založniška in koncertna dejavnost;
-        komercialna uporaba arhivskega gradiva.



V. VODENJE IN UPRAVLJANJE TER NADZOR


Svet RTV Slovenija


19. člen


(1) Svet RTV Slovenija:

-        na predlog generalne direktorice oziroma generalnega direktorja (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) sprejema programske standarde in programske zasnove v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja področje medijev, ter mednarodnimi akti;
-        na predlog generalnega direktorja sprejema programsko produkcijski načrt, ki je usklajen s finančnimi možnostmi RTV Slovenija;
-        na predlog generalnega direktorja sprejema programske sheme;
-        redno obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove in produkcijskega načrta ter daje generalnemu direktorju navodila v zvezi z odpravljanjem pomanjkljivosti na teh področjih;
-        obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove;
-        obravnava pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija ter se do njih opredeli. Pri določanju programske politike in pri utemeljenih primerih da navodila generalnemu direktorju glede sprememb, ki morajo biti uvedene v programih;
-        na predlog generalnega direktorja daje soglasje k Statutu javnega zavoda RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: statut);
-        na predlog generalnega direktorja daje mnenje o predlogu finančnega načrta;
-        imenuje in razrešuje generalnega direktorja RTV Slovenija ter daje predhodno soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorice oziroma direktorja radia (v nadaljnjem besedilu: direktor radia) in direktorice oziroma direktorja televizije (v nadaljnjem besedilu: direktor televizije);
-        odloča o drugih zadevah programske narave, kadar je tako določeno s statutom;
-        sprejema svoj poslovnik ter organizira svoje delo in imenuje svoje odbore v skladu s tem poslovnikom;
-        odloča o drugih zadevah, kadar tako določa zakon ali statut;

(2) Kadar Svet RTV Slovenija ne sprejme odločitve v zvezi s soglasjem k statutu iz sedme alineje prejšnjega odstavka v roku 30 dni po prejetem predlogu statuta, Nadzorni svet RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni svet) lahko odloči brez soglasja Sveta RTV Slovenija;

(3) Kadar Svet RTV Slovenija svojega mnenja o predlogu finančnega načrta iz osme alineje prvega odstavka tega člena ne posreduje Nadzornemu svetu v 30 dneh po prejetem predlogu finančnega načrta, Nadzorni svet lahko odloči brez mnenja Sveta RTV Slovenija;

(4) Kadar Svet RTV Slovenija ne sprejme odločitve v zvezi s soglasjem o imenovanju oziroma razrešitvi direktorja radia oziroma direktorja televizije iz devete alineje prvega odstavka tega člena v roku 15 dni po prejetem predlogu, lahko generalni direktor dokončno odloči brez soglasja Sveta RTV Slovenija;

(5) Svet RTV Slovenija odloča o svojem poslovniku z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: članov), o zadevah iz prve, druge, sedme in devete alineje prvega odstavka tega člena pa z večino glasov vseh svojih članov. O preostalih zadevah iz svoje pristojnosti odloča z večino glasov prisotnih članov.


20. člen


(1) V Svet RTV Slovenija so lahko izvoljene oziroma imenovane osebe, ki s svojim znanjem, ugledom oziroma dosežki na gospodarskem, sociološkem, kulturnem, izobraževalnem ali kateremkoli drugem področju družbenega življenja lahko pripomorejo k dobremu delovanju in krepitvi ugleda javne radiotelevizije, tako v Republiki Sloveniji kot v tujini. Za povabilo k sodelovanju v Svet RTV Slovenija, vodstvo RTV SLO razpiše interni javni razpis za vse deležnike RTV Slovenija po pokrajinah, ki ga objavijo na RTV SLO, in mora vsebovati strokovna in etična merila ter pogoje, da bodo v Svet RTV Slovenija zastopani iz vsake pokrajine po trije predstavniki deležnikov. Vodstvo RTV SLO organizira predstavitev kandidatk in kandidatov ter volitve po pokrajinah;

(2) Člani Sveta RTV Slovenija morajo svoje delo opravljati neodvisno ter nepristransko in so dolžni uresničevati samo interese deležnikov RTV Slovenija in interese RTV Slovenija kot javne radiotelevizije. Pri opravljanju svoje funkcije so dolžni upoštevati Ustavo Republike Slovenije in določila tega zakona ter skrbeti za uresničevanje načel, določenih v 4. členu tega zakona, ter statuta v delu, ki se nanaša na programe in njihovo ustvarjanje;

(3) V Svet RTV Slovenija ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so ob imenovanju ali v obdobju petih let pred imenovanjem bile:

-        člani organov političnih strank;
-        poslanke oziroma poslanci (v nadaljnjem besedilu: poslanci) Evropskega parlamenta ali uslužbenke oziroma uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci) in funkcionarke oziroma funkcionarji (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) v organih Evropske unije;
-        predsednik republike, predsednica oziroma predsednik vlade, poslanci, člani državnega sveta, županje oziroma župani, ustavne sodnice oziroma ustavni sodniki, ministrice oziroma ministri, državne sekretarke oziroma državni sekretarji in drugi funkcionarji v državnih organih;
-        generalni direktorji, generalne sekretarke oziroma generalni sekretarji, predstojnice oziroma predstojniki organov v sestavi in vladnih služb, direktorji direktoratov in organov v sestavi, načelnice oziroma načelniki upravnih enot ter direktorji oziroma tajnice ali tajniki občinske uprave.
-      vodje ali direktorji sindikatov in stanovskih organizacij ter gospodarskih družb v večinski državni lasti;

(4) V Svet RTV Slovenija prav tako ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so:

-        člani organov vodenja, upravljanja ali nadzora oziroma so zaposlene pri konkurenčnih medijih, in osebe, ki imajo v teh medijih lastniške deleže; prav tako pa tudi ne osebe, zaposlene na RTV Slovenija, razen treh predstavnikov zaposlenih na RTV Slovenija, ki jih ti izvolijo izmed sebe;
-        člani Sveta za radiodifuzijo in zaposleni na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije ter člani oziroma zaposleni v drugih telesih, ki v upravnem postopku odločajo o podelitvi frekvenc ali drugih pravicah medijev oziroma zaposlenih v medijih, in osebe, ki sodelujejo v postopkih sprejemanja teh odločitev;
-        člani organov vodenja, upravljanja ali nadzora pravnih oseb, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija;
-        ožji družinski člani vodilnih delavk in delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavcev) RTV Slovenija, kot so generalni direktor RTV Slovenija, direktor radia in direktor televizije ter tisti zaposleni v RTV Slovenija, ki jih kot vodstvene delavce opredeljuje statut;

(5) Ožji družinski člani iz četrte alineje prejšnjega odstavka so zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji ter druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu;

(6) Svet RTV Slovenija sestavljajo po trije predstavniki deležnikov RTV Slovenija iz vsake slovenske pokrajine: Gorenjska, Štajerska, Prekmurje, Koroška, Dolenjska, Notranjska in Primorska, skupaj 21 članov.
-        enega člana imenuje madžarska narodna skupnost;
-        enega člana imenuje italijanska narodna skupnost;
-        tri člane izvolijo izmed sebe zaposleni v RTV Slovenija na neposrednih volitvah tako, da so zastopane informativna dejavnost, kulturno umetniška dejavnost in gospodarstvo in znanost;



21. člen


(1) Člani Sveta RTV Slovenija so imenovani oziroma izvoljeni z dnem podpisa sklepa o imenovanju ali odločbe o izvolitvi;

(2) Mandat članov Sveta RTV Slovenija je pet let od dneva, ko je svet konstituiran v skladu s tem zakonom;

(3) Mandat vsakega člana Sveta RTV Slovenija se lahko ponovi največ enkrat;

(4) Članu Sveta RTV Slovenija, ki ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje oziroma izvolitev, določenih v tem zakonu, preneha mandat;

(5) Član Sveta RTV Slovenija, ki mu je prenehal mandat po prejšnjem odstavku oziroma je odstopil sam, se nadomesti po postopku, ki je predviden za imenovanje oziroma izvolitev članov Sveta RTV Slovenija;

(6) Vsakega člana RTV Slovenija se lahko kadarkoli odpokliče, če tako odloči več kot polovica deležnikov v pokrajini na referendumu;

(7) Svet RTV Slovenija je konstituiran, ko generalni direktor na podlagi pisnih obvestil ugotovi, da sta v skladu s tem zakonom imenovani oziroma izvoljeni vsaj dve tretjini od skupnega števila vseh članov sveta.


22. člen


(1) Delo Sveta RTV Slovenija vodi predsednik (izraz velja za oba spola, v nadaljnjem besedilu: predsednik) ali njegov namestnik (izraz velja za oba spola, v nadaljnjem besedilu namestnik) v skladu s poslovnikom Sveta RTV Slovenija;

(2) Predsednika in namestnika izvoli Svet RTV Slovenija izmed svojih članov z večino glasov vseh svojih članov;

(3) Če ne pride do izvolitve predsednika ali namestnika po postopku iz prejšnjega odstavka, se imenuje za vršilca (izraz velja za oba spola, v nadaljnjem besedilu: vršilec) dolžnosti predsednika ali namestnika za dobo šestih mesecev tisti član, ki je dobil največ glasov. V primeru, če dva ali več članov sveta tudi po ponovnem glasovanju dobita oziroma dobijo enako število glasov, odloči o imenovanju vršilca dolžnosti žreb;

(4) Glasovanje Sveta RTV Slovenija je v vseh zadevah javno;


23. člen

(1) Člani Sveta in Nadzornega sveta ne smejo poslovno sodelovati z javnim zavodom RTV Slovenija;

(2) V času trajanja mandata članov Sveta RTV Slovenija in Nadzornega sveta sme RTV Slovenija zaposlovati oziroma sklepati pogodbe o sodelovanju z njihovimi ožjimi družinskimi člani, vendar morata biti s takšno pogodbo ali zaposlitvijo ter z razlogi za takšno odločitev predhodno seznanjena Svet RTV Slovenija in Nadzorni svet;

(3) Ožji družinski člani iz prejšnjega odstavka so zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji ter druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu;

(4) Nihče ne more biti hkrati član Programskega sveta in Nadzornega sveta;



Generalni direktor RTV Slovenija


24. člen


(1) Generalnega direktorja RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) imenuje Svet RTV Slovenija na podlagi javnega razpisa. Mandat generalnega direktorja je pet let;

(2) Direktorja radia in direktorja televizije imenuje generalni direktor na osnovi javnega razpisa po pridobitvi predhodnega soglasja Sveta RTV Slovenija. Direktor radia oziroma direktor televizije organizira in vodi delo radia oziroma televizije ter vodi strokovno programsko delo radia oziroma televizije, razen strokovno programskega vodenja v delu, ki se nanaša na narodnostna programa, za katera sta zadolžena pomočnika generalnega direktorja, ki ju imenuje generalni direktor v soglasju z ustreznim Programskim odborom. Mandat direktorja radia in direktorja televizije je pet let;

(3) Odgovorne urednike programov imenuje in razrešuje generalni direktor na predlog direktorja radia oziroma televizije, ki za ta mesta izvedeta javne razpise. Mandat odgovornih urednikov je 5 let. Druge področne urednike imenuje in razrešuje odgovorni urednik programa;

(4) V primeru, da direktor radia ali direktor televizije predlaga v imenovanje generalnemu direktorju za odgovornega urednika kandidata, ki ni dobil pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvu, ima večina programskih delavcev v uredništvu pravico predlagati v imenovanje generalnemu direktorju kandidata, ki je dobil njihovo pozitivno mnenje, o čemer obvestijo Programski svet. V tem primeru generalni direktor izbere kandidata po pridobitvi soglasja Programskega sveta, ki mora najkasneje v roku 15 dni po prejetem obvestilu razpravljati in odločiti, ali da soglasje enemu, obema ali nobenemu od predlaganih kandidatov;

(5) Generalni direktor imenuje in razrešuje tudi druge vodstvene delavce, ki jih določa statut.

25. člen


Generalni direktor:
-        vodi strokovno programsko delo javnega zavoda RTV Slovenija;
-        organizira in vodi delo ter poslovanje javnega zavoda RTV Slovenija;
-        predstavlja in zastopa javni zavod RTV Slovenija;
-        je odgovoren za zakonitost dela javnega zavoda RTV Slovenija;
-        usklajuje delo direktorjev radia in televizije ter drugih vodilnih delavcev skladno s statutom in odloča v morebitnih sporih med njimi;
-        opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali statut;
-        vodi socialni dialog s predstavniki reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu ter sklepa posebno kolektivno pogodbo javnega zavoda RTV Slovenija in je eden od podpisnikov Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje na strani delodajalcev;
-        v primeru, da se ugotovi materialna in kazenska odgovornost zaradi nepravilnosti, jamči poplačilo škode z vsem svojim premoženjem in premoženjem svojih družinskih članov.


26. člen


(1) Svet RTV Sloveija imenuje Programska dbora za italijanski in madžarski narodnostni program, ki štejeta po tri člane, razen tistih članov, ki jih samoupravni narodni skupnosti imenujeta sami oziroma jih izvolijo izmed sebe zaposleni v uredništvih narodnostnih programov;

(2) V Programski odbor iz prejšnjega odstavka imenuje italijanska oziroma madžarska samoupravna narodna skupnost v Sloveniji dve tretjini članov za mandatno dobo štirih let;

(3) V Programski odbor iz prvega odstavka tega člena enega člana izvolijo izmed sebe zaposleni v uredništvih radijskega in televizijskega programa za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost;

(4) Programski odbor za narodnostni program daje soglasje k imenovanju odgovornega urednika narodnostnega programa in k obsegu ter programski zasnovi, programskim standardom in programski shemi tega programa, ki morajo biti usklajeni z materialnimi zmožnostmi javnega zavoda RTV Slovenija ter s predpisi, ki urejajo njegovo delo;

(5) Programski odbor za narodnostni program:

-        obravnava uresničevanje programske zasnove ter programsko produkcijski načrt in letno poročilo javnega zavoda RTV Slovenija v delu, ki se nanaša na narodnostni program;
-        obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev narodnostnega programa ter se do njih opredeli;
-        daje pobude Svetu RTV Slovenija za obravnavanje vprašanj s področja narodnostnih programov;
-        opravlja druge naloge s področja narodnostnih programov, kadar tako določa statut;

(6) Kdor je član programskega odbora za narodnostni program, ne more biti član Nadzornega sveta.


27. člen


(1) Svet RTV Slovenija imenuje Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide, ki šteje devet članov;

(2) V Programski odbor iz prejšnjega odstavka predlagajo člane reprezentativna združenja invalidov, pri čemer lahko predlagajo le osebe, ki jim je bila invalidnost ugotovljena s pravnomočno odločbo pristojnega organa. Svet RTV Slovenija lahko v Programski odbor imenuje po dva ali več kandidatov istega reprezentativnega združenja invalidov samo v primeru, da je kandidate predlagalo manjše število teh združenj od skupnega števila članov, ki se volijo.

(3) Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide:

-        obravnava predlog in uresničevanje programske zasnove v delu, ki se nanaša na vsebine za invalide;
-     obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev v zvezi s programskimi vsebinami, namenjenimi invalidom;
-       obravnava uresničevanje razširjanja programskih vsebin, namenjenih gluhim in slepim v njim prilagojenih tehnikah;
-       opravlja druge naloge s področja problematike programskih vsebin za invalide, kadar tako določa statut;
(4) Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide lahko daje pobude in predloge organom javnega zavoda, ki so jih dolžni obravnavati ter se do njih opredeliti.


28. člen


(1) V javnem zavodu RTV Slovenija deluje Svet delavcev javnega zavoda RTV Slovenija, za katerega se uporabljajo določila zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, razen kadar so s tem zakonom ali statutom posamezna vprašanja urejena drugače;

(2) Predstavnik Sveta delavcev javnega zavoda RTV Slovenija je stalno vabljen na seje Sveta RTV Slovenija in Nadzornega sveta, prejema vsa gradiva za seje teh teles ter ima na sejah pravico do predstavitve mnenja Sveta delavcev o obravnavanih gradivih.


Nadzorni svet RTV Slovenija


29. člen


(1) RTV Slovenija ima Nadzorni svet, ki šteje 10 članov. Deležniki iz vsake pokrajine preko javnega internega razpisa in z volitvai izvolijo po enega člana, zaposleni RV Slovenija pa v zavodu RTV Slovenija na neposrednih volitvah izmed sebe izvolijo dva člana. Vlada Republike Slovenije delegira v Nadzorni svet enega svojega člana;

(2) Za člana Nadzornega sveta ne morejo biti imenovane oziroma izvoljene osebe, ki so navedene v tretjem odstavku 17. člena tega zakona, razen dveh članov, ki jih zaposleni v javnem zavodu RTV Slovenija izmed sebe izvolijo neposredno, vendar za člana Nadzornega sveta ne more biti neposredno izvoljena oseba, ki opravlja vodstvena dela in naloge v javnem zavodu RTV Slovenija;

(3) Člani Nadzornega sveta morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo, in vsaj pet let delovnih izkušenj;

(4) Člani Nadzornega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika Nadzornega sveta;

(5) Mandat članov Nadzornega sveta je štiri leta;

(6) Za konstituiranje Nadzornega sveta se smiselno uporabijo določbe tega zakona o konstituiranju Programskega sveta;

(7) Za nadomestitev člana Nadzornega sveta, ki mu je zaradi neizpolnjevanja pogojev za imenovanje oziroma izvolitev predčasno prenehal mandat ali če je odstopil sam, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadomestitvi članov Programskega sveta.

Ostale člene novega Zakona o RTV Slovenija si prosimo preberite v tej povezavi: TUKAJ



Zaradi tega, ker ta peticija ne omogoča objave celotnega zakona, saj imajo omejitev na 65535 znakov.

Hvala za razumevanje, ne pozabite podpisati podpor zakonu tukaj spodaj.

 


Gibanje OPS - Osveščeni Prebivalci Slovenije    Stopite v stik z avtorjem peticije

Podpišite peticijo

By signing, I authorize Gibanje OPS - Osveščeni Prebivalci Slovenije to hand over my signature to those who have power on this issue.


ALI

Prejeli boste elektronsko sporočilo s povezavo za potrjevanje podpisa peticije. To ensure you receive our emails, please add info@peticija.online to your address book or safe senders list.

Plačilo oglaševanja

We will advertise this petition to 3000 people.

Learn more...