Za vsestranski razvoj slovenskega jezika

Zagovorniki predlogov novele zakona o visokem šolstvu pravijo, da moramo v korak s časom in z uporabo angleščine poskrbeti za večjo konkurenčnost naših visokošolskih programov. Le tako bodo ti privlačni in zanimivi tudi za tujce, trdijo. 

Sama se pa spomnim časov z začetka svojega študija, ko so se na slovenske fakultete vpisovali študentje iz vse Jugoslavije, ker so bile te fakultete dobre. Spomnim se, kako so se ti študentje naučili slovenščine, da bi lahko bolje in bolj poglobljeno sledili predavanjem in preučevali strokovno literaturo. 

Pri svojem tolmaškem delu sem izpostavljena številnim Slovencem (med katerimi marsikateri predava tudi na kakšni fakulteti), ki so prepričani v svoje znanje angleškega jezika, zato ga uporabljajo tudi takrat, ko druga stran (celo v sklopu državniških obiskov) ponosno uporablja svoj jezik. Slovenska stran pa se pogosto odloča za lomastenje v angleškem jeziku, nezmožna dojeti, kako daleč je od resničnega obvladovanja tujega jezika, predvsem pa, da na druge ne naredimo vtisa s približevanjem na podlagi uporabe (kvazi) angleščine, temveč z vsebino, s strokovnostjo, s poznavanjem tematike in področja. 

Če si torej želimo visokega šolstva, o katerem bo šel glas v deveto vas, poskrbimo za njegovo kakovost, za njegovo vsebino. 

Ksenija Malia Leban