Pobuda za sprejem zakona o prepovedi opravljanja vseh političnih funkcij pravnomočno obsojenim

#1338: gost - Re: Re: Re: Re:  

 izvoli pojasnilo, pa malo se izobrazi na fiskalnem področju da ne boš mešal hrušk pa jabolk:

»Želim si, da bi enkrat prišel do verodostojnih podatkov o našem zadolževanju. Kljub poskusom, da bi do podatkov prišel na internetu, ali kje v časopisih, mi to ni uspelo,« nam je pisal Slavko iz Šoštanja.



Na roke napisanemu pismu je priložil lično izdelano časovnico slovenskih vlad in priložil 10 evrov - »za poštnino in za kavico«. Slavku smo ustregli in izpolnili njegovo časovnico. Ne zaradi 10 evrov, ampak ker morda zanima tudi vas.



Kdo nas je torej zadolžil najbolj ...

Napoved statističnega urada je, da se bo letos zadolženost povečala na 28 milijard evrov. Največ nas je torej zadolžila Alenka Bratušek. Drugi najbolj razsipen je bil Borut Pahor, ki je vladal tri leta in v tem času zadolženost povečal za skoraj devet milijard.

... in kdo najmanj

Najmanj nas je zadolžila prva vlada Janeza Janše. Janša, ki je trenutno v opoziciji in zaporu, nas je v svoji prvi vladi zadolževal celo počasneje kot Janez Drnovšek. Na leto vladanja se je država zadolžila za manj kot 200 milijonov evrov, medtem ko se je Slovenija v času Drnovška zadolževala po približno 400 milijonov evrov na leto. Druga Janševa vlada nas je sicer v letu 2012 zadolžila za več kot dve milijardi evrov.

Potrebno je dodati, da se je večina drugih evropskih držav, ki pred krizo niso naredile potrebnih reform, v krizi zadolževala bolj kot pred njo.

Za kaj so se zadolževali ...

... in kaj je sploh problem slovenskega zadolževanja? Večinoma so se vse vlade v zadnjih 10 letih zadolževale za tekočo porabo in za likvidnost oziroma kapitalsko ustreznost bank. Torej za financiranje preobsežnega javnega sektorja in zaradi slabega upravljanja državnih bank. Bolj izrazito so to počele leve vlade, kar se vidi tudi iz podatkov.

Tu pa je težava slovenskega dolga. Izposojen denar ni bil porabljen za projekte, ki bi prinašali donos oziroma pomembno vplivali na razvoj gospodarstva (razen preplačanih avtocest). Izposojen denar je šel v glavnem za krpanje proračunske luknje. Če bi bil denar porabljen za financiranje projektov z donosom, če bi torej bile koristi večje od stroškov, ki jih prinaša izposojanje, bi bil slovenski dolg bistveno manjša težava.

K temu pa lahko prištejemo še vse kupnine od prodaj državnih deležev podjetij, ki tudi niso bile porabljene dovolj donosno. Po zakonu lahko sicer vlade kupnine porabijo ali za zmanjšanje javnega dolga ali pa za nove naložbe.

Slavku iz Šoštanja se lepo zahvaljujemo za vprašanje in mu podarjamo izvod Financ, v katerem smo analizirali meje slovenskega zadolževanja. Natisnili pa smo mu tudi podatke, ki si jih je zaželel.