PETICIJA PROTI POSTAVITVI SPOMINSKEGA OBELEŽJA DOMOBRANCEM V GRAH

Duhovniki so ustanavljali tudi belogardistične postojanke

Pri uničevalnem delu so fašistom pomagali belogardistični vodniki in ovaduhi, med katerimi so bili najbolj vneti taki duhovniki, kot je bil župnik Viktor Turk v Begunjah nad Cerknico. On je na Notranjskem ustanovil prvo belogardistično postojanko. Podoben župnik je bil Anton Hren, ki je v tem času osnoval belogardistično postojanko v Novi vasi na Blokah. Med ofenzivo so predvsem župniki snovali postojanke na Rakitni, pri Sv. Joštu, v Starem trgu in drugod.

Obsojenci so pred smrtjo morali poljubiti križ od duhovnika

Med italijansko ofenzivo poleti leta 1942 so Italijani in porajajoči se belogardisti v Ljubljanski pokrajini pogosto streljali ne le ujete partizane, temveč tudi civilno prebivalstvo. Da bi bil cinizem še hujši, so zločinci smrtne obsodbe pisali s poljubom križca, ki ga je obsojencu ponudil vojaški duhovnik.

Menih Stane Kukovica je poklal na desetine ljudi

Nekaj tistih križcev, ki jih je škof Rožman blagoslovljene prinesel od papeža, so dobili tudi belogardisti na Sv. Urhu. Med tistimi, ki jih je »potreboval« največ, je bil razvpiti Stane Kukovica. Pobil in poklal je na desetine ljudi in jih pri tem nepopisno mučil. 8. avgusta 1944 je Stane Kukovica vložil prošnjo za povišanje iz kaplarja v podnarednika. Njegov četni poveljnik nadporočnik Ivan Vrhovec ga je priporočil takole: »Ker je imenovani neustrašen borec, discipliniran in tudi moralno dober vojak in kot tak za vzgled tudi drugim v četi, prosim in predlagam, da se kaplarju prizna čin narednika.« Avgust Cankar, ki je tudi storil veliko zločinov, je Štefaniji Ravnikar Podbevšek pripovedal, da je Kukovica vsak večer, ko se je stemnilo, z dolgim nožem tekal okoli vrhovske cerkve in vpil: »Kaj ne bo nocoj nikogar, da ga zakoljem!« Po Cankarjevem mnenju brez klanja sploh ni mogel več živeti.