PETICIJA PROTI POSTAVITVI SPOMINSKEGA OBELEŽJA DOMOBRANCEM V GRAH

Pravijo, blagor ubogim na duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo. Pa kdo si ti, ki vse najbolje veš? Lahko se gremo tudi osebne bitke, saj vztrajaš pri svoji "resnici". A si bil mogoče takrat zraven, ko se je dogajalo, o čemer pišeš. Itak vsi vemo, da nobena vojna ni poštena, vendar je msarsikomu jasno, da si tiste vojne niso izmislili partizani. Samo borili so se v nečloveških razmerah za svoje in domovino. V tem jim domači izdajalci nikakor niso bili v pomoč. Moj oče, partizan, kurir, mi je včasih, ko je bil zaradi bolečega spomina na tiste težke čase,saj je bil od vsega trpljenja uničen in tudi težko ranjen od puške domačega izdajalca, sposoben sploh kaj povedati, povedal pretresljivo zgodbo. Skupaj s sedemnajst letnim soborcem, sta bila že nekaj dni na poti, lačna, prezebla. Ustavila sta se na neki kmetiji in prosila hrano. Medtem, ko je moj oče stražil zunaj, naj bi njegov soborec v hiši dobil hrano. Ko je gospodinja predenj postavila kos kruha in mleko, je gospodar šel po gnojne vile in ga z njimi zabodel do smrti. Pa še polno takih zgodb poznam. Na primer tisto, ko so soseda odgnali v taborišče na Rabu, na počitnice, kot se je izrazil Berlusconi. Tudi dogajanje v Beli krajini mi ni čisto neznano, saj je bila od tam moja mama, partizanka, izdana s strani domačih izdajalcev. Vedno pa sta nas, svoje otroke, kljub vsem krivicam, ki sta jih doživela med NOB, vzgajala v poštene, nemaščevalne ljudi z besedami, vi ne veste, kaj je vojna!Zato že nehaj s takimi bednimi izpadi, če nisi sposoben videti in vedeti resnice. Konec koncev, če pa tukaj tako trpiš, so ti vrata v svet na stežaj odprta!