Mislim, da bi moral ostati v veljavi dosedanji zakon in ustava, ki omogoča tatovom kriminalcem in vsem lopovom, da kandidirajo in so izvoljeni v kriminalno združbo , ki je ni primerjave daleč naokoli v Evropi. Morebitne denarne in kazenske posledice pa naj nosijo tudi vsi tisti, ki volijo takšne ljudi. To bi pa bila morda v bodočnosti naša demokracija, ki izhaja iz tega sedanjega kapitalizma, ki se skoraj v nobeni stvari ne more primerjati s prejšnim takozvanim komunistično zatiralskim sistemom, ki ni omogočil vladavine Janeza Ivana . Emil Jošt opeharjeni zaenkrat še državljan R Slovenije.

#2: -  

 Emil, zelo dober predlog, čeravno bi utegnil občutljivejšim ušesom zveneti cinično. Lep pozdrav od še enega opeharjenega državljana.

#2: -  

 Nečesa ne razumem. Koga naj volim, če se z nobenim predlaganim kandidatom ne strinjam. Če volim, sem kriva za nastalo situacijo, če ne volim, sem kriva za nastalo situacijo. Če se upiram sem kriva v očeh tistih ki se ne, če molčim sem kriva v očeh tistih ki govorijo. Kakorkoli kriva na polni črti. Podpiram tvoj predlog. Ker sem očitno kriva, grem malo sedet.  V čuzo. Potem mi bo pot v parlament široko odprta. Grem se učit nove himne : Kaj nam pa morejo, morejo, morejo.........

#2: -  

V grobem deluje točno tako. To je tudi namig za gospo (#9), ki pravi, da nečesa ne razume. Marsikak družbeni sistem je v zamisli slišati zelo dobro. Ko gre v izvedbo in se ljudje "dobro" umestijo vanjo (v to izvedbo), od zamisli ostane malo. Moč in koristi se začnejo kopičiti, nekateri pa z lahkoto povzamejo aktualne ideje – vsakič znova, po potrebi. Primerjave celo nasprotujočih se sistemov se mi zdijo nekoristne, gre bolj za izvedbo, torej za ljudi, take prave, z imeni. Ti pa se, ko je treba, izognejo vsaki odgovornosti. 

Zdi se logično, demokratično in sprejemljivo, vendar; obstaja kaj bolj bedastega v parlamentarni "organizaciji" kot je ištitut k. pogodbe, kjer stranke sklepajo dogovore, odstopajo od še nedavno glasnih obljub, predvsem pa tako učinkovito razgradijo odgovornost, da na koncu ugotovijo, da se res ni dalo napraviti nič učinkovitega, kaj šele državljanom prijaznega?

Nekaj dvomov v uspeh peticije je bilo v komentarjih ob podpisu. Odveč, ker drugega načina ni. Pač, državni = ljudski uslužbenci lahko prehitijo peticijo in sami poskrbijo za osnovni pravni red in dobro delovanje države. Za to so. Pa za čisto nič drugega.