SMO PROTI DVOJNEM OBDAVČEVANJU SLO -podprimo migrantske delavce!

Politiki s figo v žepu
Položaj je torej zelo zapleten. Politična oblast na eni strani ne poskrbi za dovolj ugodno delovno-poslovno okolje, ki bi spodbujalo ljudi, da delajo in poslujejo v Sloveniji, zaradi česar jih sili v delo v davčno in plačno ugodnejšem okolju in nato izkoristi presežek, ki ga zaradi lastne nesposobnosti ni bila zmožna omogočiti. Mimogrede, slovenski sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, Boštjan M. Zupančič, je prepričan, da bi delavci s tožbo na omenjenem sodišču uspeli, a za MMC ni želel podrobneje pojasniti svojega stališča. Po drugi strani pa čezmejni delavci še vedno živijo v Sloveniji in uporabljajo njene ceste, vrtce, zdravstvene storitve, šole itn. in nekateri zanje očitno ne želijo plačati enako kot vsi drugi.

Pri tem je nujno treba opozoriti tudi na to, da politiki trenuten položaj zelo ustreza iz več razlogov – več ljudi, kot dela v Avstriji, manj je morebitnih brezposelnih, za katere bi v nasprotnem primeru morala poskrbeti obubožana javna blagajna. Kot že omenjeno na začetku, zaradi teh zaposlitev prihaja tudi do prelivanja pozitivnih ekonomskih učinkov v širši regiji, kar še dodatno vpliva na zmanjševanje brezposelnosti in vseh morebitnih negativnih učinkov, poveznih z njo.

Gotovo se nihče tudi ne brani tega, da ko ti zaposleni uporabljajo zdravstvene storitve v Sloveniji, te plača avstrijska zdravstvena blagajna, prav tako kot se verjetno vsi veselijo tega, da bo tem delavcem pokojnino plačevala Avstrija, in ne slovenski pokojninski zavod. Čezmejni delavci bodo na ta način imeli višje pokojnine, slovenska pokojninska blagajna pa manj stroškov.

Iz odgovora vlade civilni iniciativi je razbrati, da bi z dodatno pobrano dohodnino proračun letno pridobil dva milijona evrov. Zato bo v dogovarjanju z delavci migranti vlada verjetno tehtala možnost, da številne družine, in tudi širše območje, potisne na rob socialne stiske z vsemi pripadajočimi stroški, in izpad dohodka pokrije v neki obliki davčne amnestije oz. moratorija na odplačevanje dolga.

Kako se je vse skupaj začelo
Že od leta 2005 velja zakonska določba, da se po slovenski davčni zakonodaji obdavčijo vsi prihodki posameznika, ki jih pridobi po svetu, to pa pomeni, da so slovenski državljani domači davčni upravi dolžni poročati tudi o obdavčljivih dohodkih iz tujine. Sprememba je že ob sami uveljavitvi doživela močan odpor in tako je leta 2006 zaživela apaška civilna iniciativa.

V času prve vlade Janeza Janše Furs slovenskim delavcem v Avstriji ni izdajal dohodninskih odločb, ker naj bi prišlo do dvostranskega dogovora z Avstrijo, ki se ni zgodil, v času vlade Boruta Pahorja.

MMCdebata: "Tipično delanje krivca iz enega, da se pozablja na ostale. In vsi ostali so naši."

"Po mojem mnenju bo treba v informacijski dobi sistem davkov nekak globalno poenotit," je bil le eden od številnih odzivov bralcev MMC-jevega portala na razkritje panamskih dokumentov.

V tem tednu so najbolj odmevali panamski dokumenti. Teh je več kot 11,5 milijona in razkrivajo imena 128 politikov iz več kot 50 držav, ki naj bi imeli svoja podjetja offshore v davčnih oazah. Dokumenti so nastali na podlagi podatkov panamske družbe za registracijo podjetij Mossack Fonseca.