Poziv Vladi RS, da takoj odpre mejo za begunke in begunce


Vlada Republike Slovenije se je odločila, da ob izteku mednarodnega dneva žensk zapre mejo za begunke in begunce. Na ta način je sprožila učinek domin zapiranja meja južno od Slovenije in zaprtje balkanske poti. Ob koncu dne, ko slavimo boj žensk za emancipacijo, je vlada Mira Cerarja zaprla koridor upanja. Ta je nastal zaradi boja ljudi, ki bežijo pred vojnim, ekonomskim in socialnim opustošenjem, posledico zgodovinskih in aktualnih politik evropskih in zahodnih centrov kapitalistične oblasti. Balkanska pot je nastala zaradi poguma in žrtev begunk in beguncev, migrantk in migrantov, ki zahtevajo zgolj, da se jim prizna enako človeškost. Veliko breme begunstva nosijo ženske in begunski, migrantski boj je tudi boj za emancipacijo žensk. Vlada RS, ki od začetka ti. begunske krize uveljavlja ukrepe, ki sistematično dehumanizirajo begunke in begunce, je z zaprtjem balkanske poti pokazala prezir do človeškega stremljenja k emancipaciji ter pokazala, da je vodilo njenih politik prečiščevanje, kot je nedvoumno izrazila ministrica za notranje zadeve, ko je potarnala nad neprečiščenim begunskim tokom. Prečiščevanje seveda nima nič z emancipacijo, ampak z izljučevanjem, diskriminacijo, hierahiziranjem, neenakostjo. Z neoliberalno logiko vladanja, ki razkraja tukajšnjo družbo zadnjih petindvajset let in poganja vzpon neofašizma. Logiko, ki se kaže kot vladne politike prečiščevanja, ko gre za begunce in begunke ali državljanke in državljane. In tudi kot ulične manifestacije rasizma in ksenofobije, ki jih doživljamo v teh dneh.

 

Vlada Mira Cerarja je opravičila zaprtje meje za begunke in begunce z rezultati dogovora med EU in Turčijo, ki so ga skicirali dan pred osmim marcem. Dogovora, ki se vse bolj kaže kot politično nemogoč, pravno sporen, kot odmik od vrednot, na katerih je zgrajena povojna antifašistična in demokratična Evropa, ter vrnitev v etično katastrofo tridesetih let prejšnjega stoletja. V njem predvidene kolektivne deportacije iz Grčije v Turčijo na primer kršijo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, načelo nevračanja prosilcev mednarodne zaščite, ki je uveljavljeno z Direktivo o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah EU. Razglasitev Turčije kot tretje varne države, ki bi naj omogočila vračanje beguncev in begunk v Turčijo, je popolnoma arbitrarna. Turčija je vmešana v oborožene konflikte, iz katerih bežeči ljudje iščejo zaščito v Evropi. Organizacije za varstvo človekovih pravic opozarjajo na to, da vrača begunce in begunke v Sirijo, in celo poročajo o streljanju na njih na turško sirski meji. Turčija beguncem in begunkam na svojem ozemlju prav tako ne priznava polnega statusa z vsemi pripadajočimi pravicami. Dogovor pa ni samo pravno sporen, ampak zelo verjetno tudi politično nemogoč. Države članice EU, ki se naglo oddaljujejo od demokratične oblike vladavine in katerih vlade za uveljavljanje avtoritarizma mobilizirajo rasističen in ksenofoben populizem, bodo zagotovo minirale plan relokacije beguncev in begunk iz Turčije v EU in liberalizacijo viznega režima za turške državljane in državljanke. Pravni spornosti in verjetni politični neizvedljivosti je treba dodati še etično nesprejemljivost dogovora. Z njim Evropa ponavlja sramoto evianske konference iz leta 1938, ko so zahodne države odrekle zavetje preganjanim Judom v nacistični Nemčiji in nedavno priključeni Avstriji ter jih s tem prepustile nacistični politiki iztrebljanja in odprle pot fašizaciji in nacifikaciji celotnega kontinenta.

 

Podpisani pozivamo vlado Mira Cerarja, da takoj odpre meje za begunce in begunke. Dogovor med EU in Turčijo, ki ga uporablja kot opravičilo zaprtja balkanske poti, je politično nemogoč, pravno sporen, etično nesprejemljiv in vrača Evropo v najmračnejše obdobje njene zgodovine. Prav tako pozivamo vse, ki mislijo, da načelo javnih politik ne sme biti prečiščevanje ljudi za privatne interese, ampak emancipacija in priznavanje enake človeškosti vsem, da se udeležijo demonstracije proti rasizmu in fašizmu, ki bo ob svetovnem dnevu boja proti rasni diskriminaciji v soboto, 19. marca, ob 16. uri v Zvezda parku (Kongresni trg) v Ljubljani.

 

Sabina Autor

Barbara Beznec

Monika Buhančič Biba

Marjeta Manfreda Bissue

Minca Brate

Alenka Kreč Bricelj

Jerneja Brumen

Uršula Lipovec Čebron

Metka Mencin Čeplak

Karmen Vršić Drevenšek

Blaž Vrečko Ilc

Jera Ivanc

Katja Gorečan

Ivana Gradišnik

Stanka Hrastelj

Sanja Fidler

Nikolai Jeffs

Matej Jemec

Alenka Jovanovski

Tanja Kamin

Maja Kozar

Barbara Korun

Nataša Kovač

Ana Kralj

Nina Kozinc

Bojan Kuljanac

Andrej Kurnik

Terezija Lederer

Vesna Lemaić

Vesna Leskošek

Sarah Lunaček

Breda Luthar

Nika Mahnič

Katarina Majerhold

Eva Marn

Darja Matjašec

Vesna Mikolič

Primož Mlačnik

Josip Rastko Močnik

Maja Modrijan

Brane Mozetič

Katja Mrak

Aleš Mustar

Maja Pan

Primož Papič

Ivana Petan

Larisa Petrič

Jasmina Ploštajner

Ana Podvršič

Marija Podvršič

Kaja Poteko

Beja Protner

Tanja Rener

Primož Repar

Stanislava Repar

Rado Riha

Maja Rijavec

Rezika Rojko

Sašo Slaček

Ana Slavec

Brina Sotenšek

Eva Stopar

Neža Kogovšek Šalamon

Leon Škrlovnik

Renata Šribar

Darko Štrajn

Mojca Urek

Mitja Velikonja

Sara Verderber

Boris Vezjak

Tjaša Vidmar

Barbara Vodopivec

Olivija Vodovnik

Žiga Vodovnik

Mira Vončina

Natalija Vrečer

Asta Vrečko

Maya Milenovic Workman

Darij Zadnikar

Romana Zajec

Lada Zorn

 

Časopis za kritiko znanosti

Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja

Društvo za trajnostni razvoj Slovenije - TRS

Čajanka z Roso

FemA

Gibanje za pravice Palestincev BDS Slovenija

IDS - Iniciativa za demokratični socializem

Iskra

Kulturno ekološko društvo Smetumet

Protestival

Puntarji, gibanje za aktivno državljanstvo

Srednjeevropski raziskovalni inštitut Soeren Kierkegaard Ljubljana

Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije -TRS

Zavod APIS

Zavod Transfeministična iniciativa TransAkcija

Združena levica

4. skupina ZL