TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije)
Stopite v stik z avtorjem peticije
Evropski parlament bo v sredo glasoval o TTIP
2015-07-07 16:30:53Evropski parlament je danes opravil razpravo in bo v sredo glasoval o priporočilih Evropski komisiji za pogajanja z ZDA o Čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP). Sporen je predvsem mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo (ISDS), predsednik parlamenta Martin Schulz pa predlaga kompromis.
Razprava med zagovorniki in nasprotniki TTIP je bila ostra, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Poročevalec o tej temi, predsednik odbora parlamenta za zunanjo trgovino Bernd Lange (S&D), je zagotovil, da zasebnih sodišč v sporazumu ne bo. "Nadomestiti jih mora nov sistem zaščite investicij," je poudaril.
NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
POSREDUJ NAPREJ!
Alpe Adria Green int. org.
Spisek proizvajalcev hrane, ki v svoji proizvodnji uporabljajo gensko spremenjene surovine
2015-07-03 18:31:41Seznam GMO proizvodov- hrana ki vsebuje gensko spremenjene organizme
01. Snickers, Mars, Twix, Milky Way, Bounty (čokoladice)
02. Campbell Supe (juhe)
03. Uncle Ben’s (grah)
04. Lipton (čaj)
05. Cadbury (čokolada, kakao)
06. Ferrero (Nutela, Kinder jajca, Kinder bueno)
07. Nestle čokolada, Nestle Nesquik
08. Coca-Cola, Sprite, Fanta, Pepsi, 7-up
09. Knorr (omake, juhe, jušne kocke)
10. Hellman’s (začimbe, majoneza, sokovi)
11. Heinz (začimbe, majoneza, sokovi)
12. Kraft (“omiljena”čokolada Milka, čips, Jacobs kava, napitki za otroke)
13. Heinz Foods (ketchup, sokovi)
14. Mc’Donalds mreža restavracij “hitre” hrane in njihovi obroki
15. Hipp (otroška hrana)
16. Abbot Labs Similac (mleko v prahu za dojenčke)
17. Danone – jogurt, kefir, sir
V KOLIKOR PRIDE DO PODPISA ČEZOCEANSKIH TRGOVINSKIH SPORAZUMOV, SE BO TA SPISEK BISTVENO RAZŠIRIL!
SAMI SE BOSTE MORALI ODLOČITI ALI BOSTE UŽIVALI HRANO Z DODATKOM GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMOV ALI NE. NAŠA DRŽAVA SI NE UPA ZAKONSKO PREPOVEDATI TO PRODAJO, ČEPRAV SMO JO V AAG PRI PRIPRAVI NOVE ZAKONODAJE OPOMNILI, DA TO MANJKA V ZAKONU. PRAV TAKO SO V TEM ZAKONU DOVOLILI UVOZ GENSKO SPREMENJENE KRME ZA ŽIVALI. KAJ NAM POMAGA, ČE NE SMEMO VZGAJATI GSM, ČE PA TO LAHKO UVAŽAMO. POLITIKA JE SPREJELA TA ZAKON SAMO ZATO, DA SE PRIKUPI DAVKOPLAČEVALCEM!!!!
BI DOVOLILI SVOJEMU OTROKU, DA UŽIVA GENSKO SPREMENJENO HRANO???
NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
POŠLJI NAPREJ!
Alpe Adria Green int. org.
WIKILEAKS OBJAVIL TAJNI TRGOVINSKI SPORAZUM TISA!
2015-07-03 18:01:29Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da sporazum omejuje pristojnosti nacionalnih, veliko moč pa da daje korporacija. To samo potrjuje naše trditve izpred pol leta, ko smo objavili PETICIJO “TISA NE HVALA”
Vsi, ki si ga želite prebrati dokument ga v angleškem ga najdete na povezavi:
http://www.slovenskenovice.si/sites/slovenskenovice.si/files/article_attachments/tisa-core-text.pdf
Tudi Peticijo ” TISA NE HVALA”lahko še vedno podpišete:
http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije
SLOVENSKA VLADA IN PARLAMENT PA STA SE ZAVILA V MOLK, ZAKAJ????
NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
POŠLJI NAPREJ!
Alpe Adria Green int. org.
Za resolucijo o sporazumu TTIP, ki postavlja človeka, okolje in demokracijo pred kratkoročne zaslužke ter nesorazmerne pravice korporacij.
2015-03-06 18:58:33Spoštovana poslanka, spoštovani poslanec Evropskega Parlamenta,
v luči nastajajoče resolucije o sporazumu TTIP (Transatlantic Trade and Investment Partnership, znanem tudi pod imenom Transatlantic Free Trade Agreement, TAFTA), ki jo pripravlja Evropski Parlament, Vam v globoki skrbi zaradi groženj, ki jih ta sporazum prinaša, pišemo kot evropska koalicija 375 civilnodružbenih organizacij. Članice koalicije zastopamo širok spekter področij javnega interesa: varstvo okolja, javno zdravje, državljanske pravice, kmetijstvo, varstvo potrošnikov in prehranskih standardov ter standardov kmetovanja, dobrobit živali, socialni standardi in delavske pravice, pravice migrantov, brezposelnost ter osnovne javne storitve kot so izobraževanje in drugo. Pozdravljamo dejstvo, da Evropski Parlament pripravlja stališče glede sporazuma TTIP in prepoznavamo pomen vloge, ki jo je Parlament do sedaj imel v organizaciji demokratičnih javnih razprav na to temo. Pozivamo vse poslance Evropskega Parlamenta, da se zavzamejo za odločno resolucijo, ki bo dala jasno vedeti, da bo EP v prihodnosti zavrnil kakršenkoli sporazum o trgovini ali naložbah, ki ne bo v javnem interesu ali bi ogrožal ključne pravice, pridobljene v dolgem in napornem demokratičnem procesu v EU, ZDA in ostalih delih sveta. V ta namen bi radi z vami delili naše ključne zahteve glede pogajanj o TTIP-u, ki smo jih oblikovali skupaj z našimi partnerji v ZDA in so bile prvič predstavljene v skupni izjavi civilne družbe maja 2014.
Zahtevamo:
1. Transparentnost: vsi dokumenti povezani s pogajanji o TTIP, vključno z osnutki konsolidiranih besedil, morajo biti javno dostopni, kar bo omogočilo odprto in kritično javno diskusijo o TTIP.
2. Demokratičen proces, ki bo omogočal nadzor nad pogajalskimi besedili in ocenjevanje le-teh ter zagotavljal, da so predlagane politike v interesu javnosti. V ta proces mora biti vključen Evropski Parlament, diskusije v nacionalnih parlamentih in tudi organizacije civilne družbe, sindikati in ostali deležniki.
3. Izključitev ISDS: sleherno določilo, ki vsebuje mehanizem ISDS (Investor-State Dispute Settlement), mora biti trajno umaknjeno iz pogajalskih vsebin. Prav tako ne sme biti uveden noben soroden mehanizem (niti posredno preko drugih trgovinskih sporazumov, bodisi že obstoječih, bodisi sklenjenih naknadno), ki podeljuje privilegiran status tujim investitorjem.
4. Izključitev Sveta za zakonodajno sodelovanje: vsa zakonodaja mora biti v izključni pristojnosti demokratično nadzorovanih organov in postopkov.
5. Preprečitev deregulacije standardov, ki varujejo in služijo javnemu interesu. Standarde EU je potrebno spoštovati in ne “harmonizirati” na najnižji skupni imenovalec. To vključuje družbene standarde, standarde pogojev dela, varstvo potrošnika ter javnega zdravja, skrb za okolje vključno z obnovo naših naravnih virov, dobrobit živali, standarde za zaščito prehrane ter okolju prijazne načine kmetovanja, dostop do informacij in označevanje blaga, kulturo in medicino, nadzor finančnih trgov, varovanje podatkov, neodvisnost interneta in ostale digitalne pravice. Medsebojno pripoznanje ni sprejemljivo v kolikor spodkopava demokratično sprejete standarde in obstoječe močne mehanizme zaščite. Načelo previdnosti mora biti široko aplicirano.
6. Preprečitev vsake nadaljnje deregulacije in privatizacije javnih služb. Zahtevamo zagotovljen dostop do visoko kvalitetne izobrazbe, zdravstvenih storitev in ostalih javnih služb. Zahtevamo pravico do izbire javnih naročil, ki vzpodbujajo lokalno zaposlovanje in lokalno gospodarstvo ter uporabo lokalnih virov, socialno podjetništvo, trajnostno ekonomijo, upoštevajo družbene specifike in služijo interesu javnosti.
7. Vzpodbujanje humanega in okolju prijaznega kmetovanja ter zaščito majhnih družinskih kmetij.
8. Državni organi morajo ohraniti politično moč in strukture, ki so potrebne za zaščito občutljivih področij in za varovanje standardov, ki so pomembni za kakovost našega življenja. Mednarodno sprejeti standardi pogojev dela in okoljski standardi morajo biti spoštovani in uveljavljeni. Sistematično kršenje standardov pogojev dela bi bilo potrebno finančno kaznovati.
9. Nikakršnih omejitev mednarodnih in evropskih standardov človekovih pravic.
Maloštevilne informacije, ki so bile objavljene ali so odtekle glede pogajanj o TTIP-u, vzbujajo resne skrbi, da naše zahteve niso zastopane v pristopu, ki ga je ubrala EU.
Na primer:
- Pogajanja potekajo za zaprtimi vrati, brez primernega in učinkovitega javnega posvetovanja. Pomanjkanje transparentnosti in demokratičnih postopkov onemogoča, da bi državljani in civilna družba nadzorovali pogajanja ter zagotavljali varovanje javnega interesa. Korporativnim lobističnim skupinam je dodeljen privilegiran dostop do informacij in dana priložnost za vpliv na pogajanja.
- Predlagano poglavje o zaščiti naložb, še zlasti vključitev določil o mehanizmu ISDS (Investor State Dispute Settlement...), bi vlagateljem podelila ekskluzivno pravico vlaganja tožb zoper državo, v kolikor bi ti smatrali, da imajo demokratično sprejete odločitve javnih organov, ki so namenjene varovanju javnega interesa, negativen učinek na njihove pričakovane dobičke. Ti mehanizmi temeljijo na tribunalih, ki delujejo zunaj nacionalnih sodnih sistemov in s tem spodkopavajo naše nacionalne in Evropski pravni red ter demokratične strukture za oblikovanje zakonov in praks v javnem interesu.
- Oblikovanje novih protidemokratičnih upravnih struktur in postopkov, katerih namen je “uskladiti zakonodajo”, kot je predlagani Svet za zakonodajno sodelovanje, bi TTIP in ostale sporazume napravil za pomično tarčo, “živi sporazum”, ki bi ga na skrivnem neprestano dopolnjevali neizvoljeni birokrati in velika podjetja. Te nedemokratične strukture odpirajo grožnjo nižanja pomembnih standardov in pravil, ki so bila oblikovana za zaščito javnega interesa ter možnost prepovedi izboljšav v prihodnosti, četudi bi bile potrebne ali uživale podporo javnosti.
- Dokumenti korporativnih in industrijskih lobistov pričajo, da se osredotočanje na ne-carinske ovire in regulatorno skladnost izrablja za vsiljevanje deregulacije, povečanje zagotovil vlagateljem, krepitev monopola preko lastništva intelektualnih pravic in v zadnji instanci dirko proti dnu.
Pozivamo vas, da pogajalcem pošljete jasno in nedvoumno sporočilo, da bo Evropski Parlament zavrnil TTIP oz. katerikoli trgovinski ali naložbeni sporazum, ki bi šel v smeri, ki ne bo služila interesu javnosti in bi ogrožala temeljne pravice ter svoboščine, pridobljene v dolgem demokratičnem boju.
S spoštovanjem,
AITEC, France Health Action International, Europe Fairwatch, Italy Austrian Trade Union Federation (OGB ), Austria Vereinigung fur Okologische Okonomie e.V., Germany Inštitut za trajnostni razvoj - Institute for sustainable development, Slovenia BI gegen Gasbohren Kleve, GermanyAttac Kreis Kleve, Germany End Ecocide on Earth, Austria Global Justice Now (formerly World Development Movement), UK ATTAC Niederrhein, Germany Bundesarbeitskammer, Austria Compassion in World Farming, International – Europe LobbyControl, Germany NaturFreunde Deutschlands e.V., Germany SUDWIND, Austria War on Want, UK Umweltinstitut Munchen, Germany ALTERNATIVA NORD / SUD PER IL XXI SECOLO ( ANS - XXI ONLUS ), ITALY Oikos - Cooperacao e Desenvolvimento, Portugal CIDAC, Portugal Center for Encounter and Active Non-Violence, Austria ACEP - Associacao para a Cooperacao Entre os Povos, Portugal Zelena akcija/FoE Croatia, Croatia ASNAI, Germany highlands and islands against fracking, Scotland Arbeitsgemeinschaft bauerliche Landwirtschaft, Germany BUND Rems/Murr, Germany LEGAMBIENTE, ITALY Fracking Free Ireland, Ireland ATTAC Hungary, Hungary Stuttgarter Wasserforum, Germany Rettet den Regenwald e. V., Germany Medicina Democratica ONLUS, Italy CCC -Stuttgart, Germany ATTAC Italia, ItalyBurgerinitiative Havixbeck, Germany IBD Initiative Burger fur Demokratie, Germany CGSP wallonne, Belgium Federation des Resistances, Belgium UNION LUXEMBOURGEOISE des CONSOMMATEURS ( ULC ), LUXEMBOURG Global Marshall Plan Initiative, Europe G3W / M3M, Belgium WEED - World Economy, Ecology & Development Assoc., Germany Gewerkschaft der Gemeindebediensteten - Kunst, Medien, Sport, freie Berufe (GdG-KMSfB), Austria Quercus - National Association for Nature Conservation, Portugal Iuridicum Remedium, Czech Republic Za Zemiata, Friend of the Earth Bulgaria, Bulgaria Centre for Sustainable Development, Lithuania SumOfUs.org, International Vrijschrift, Netherlands STOPAIDS, UK Interreligiose Gemeinschaft fur Frieden Stuttgart, Germany Salamander Trust, UK NOAH Friends of the Earth Denmark, Denmark Tuke Institute, UK FIAN, Germany Friends of the Earth Malta, Malta Federation of Young European Greens (FYEG), Europe Consejo Ciudadano Podemos Valencia, Spain Fundacja Strefa Zieleni (Green Zone Foundation), Poland progetto Sulla Soglia (coop soc Tangram, Rete famiglie aperte, coop soc Insieme), ITALY Colectivo Sur Cacarica, SPAIN Zeroviolenza, Italy marxistische linke, GermanyComitato Roma 12 per i Beni Comuni, Italy AVERT, UK Alce Nero S.p.A., Italy Centre for Research on Multinational Corporations (SOMO), Netherlands FNME CGT, FRANCE Ars Narrandi e.V., Germany Small Ones Develop (SmOD), Sweden VSF Justicia Alimentaria Global,Spain Entrepueblos/Entrepobles/Entrepobos/Herriarte, Spain ASiA - Associacio Salut iAgroecologia, SPAIN Amigos de la Tierra, Spain Locale Globale, Italy PLATAFORMA RURAL / ALIANZAS POR UN MUNDO RURAL VIVO, SPAIN The Irish Doctors’ Environmental Association (IDEA), Ireland Reseau Environnement Sante, France Susivienijimas Žali. LT, Lithuania Coordinamento Nord Sud del mondo, Italy May Day, Denmark lacasademitia.es, Spain ATTAC Bizkaia, Basque Country soldepaz.pachakuti, SPAIN perUnaltracitta- laboratorio politico, Italia Belgique parlons-en, Belgium DONNE IN RETE X LA PACE, ITALY MENSCHENRECHTE 3000 e.V. ( HUMAN RIGHTS 3000), Freiburg, Germany Baladre, Spain Asociacion Paz con Dignidad, SPAIN Action for Breast Cancer Foundation, Malta CGT Cantabria, SPAINGrupo Renta Basica Andarivel, SPAIN Plataforma de Afectado por la Hipoteca de Bizkaia. Kaleratzerik Ez., Bilbao Bizkaia Berliner Wassertisch, Germany Asociacion de Vecinos Ramon Pignatelli, Zaragoza Joves d’Esquerra Verda, Catalunya ATTAC Espana, SPAIN Center for Environment, Bosnia and Herzegovina EUrope NEWnited Serviceteam, Austria Asamblea Popular de La Elipa, Madrid TERRA LIBERA TUTTI, ITALY Asamblea Popular de Puente de Vallecas, Spain La Catalunya de totes: en xarxa per decidir-ho tot, Spain la Floresta indignada Actua, La Floresta (Sant Cugat del Valles) asociacion vecinos mostoles, espana-madrid -mostoles MWB – FGTB, Belgium FeministAlde, Basque Country Initiativ Liewensufank, Luxembourg ACCI O ECOLOGISTA - AGR O, SPAIN SOCIEDAD CULTURAL GIJONESA, SPAIN The Cancer Prevention & Education Society, UK comitato acqua bene comune q4 firenze, Italy UK National Hazards Campaign, UK Social Europe - Front Against TTIP (Malta), Malta CUMBRE SOCIAL VASCA, PAIS VASCO - ESPA NA ELA, Basque Country Slow Food Deutschland e.V., Germany RETS, Spain COSPE, ITALY Keski-Uudenmaan Yhdistysverkosto ry, FinlandEuropean Water Movement, Europe AHT Gelditu! Elkarlana, Basque Country EQUO -Andalucia, SPAIN Anticapitalistas Burgos, SPAIN Salva la Selva, Spain Soil Association, UK Asociacion canaria de economia alternativa, Las Palmas de G.C. Alterativa antimilitarista.moc Canarias, Las Palmas de G.C. REDESSCAN -Red Canaria en defensa del sistema publico de Servicios sociales, Canarias Aktion Familienfasttag der Katholischen Frauenbewegung Diozese Innsbruck, Austria Ecologistes en Accion de Valencia, SPAIN Asamblea Popular 15M - Tres Cantos, SPAIN ECOLOGIA I PAU, Novelda, Alicante AdA Getafe, SPAIN PowerShift e.V., Germany Campact e.V., Germany BI lebenswertes Korbach e.V., Germany BI Fracking freies Hessen, Germany Arbeitsgemeinschaft der Paderborner Natur- und Umweltschutzverbande, Germany European Work Hazards Network, Europe Collectif Causse Mejean - Gaz de Schiste NON !, France Intersindical Valenciana, Pais Valencia Burgerburo Stadtentwicklung, Germany Rosa Luxemburg Stiftung, Germany Abgefrackt Bundnis Weidener Becken gegen Fracking, Germany Ecologistas en Accion Cordoba, SPAIN Alliance Against Poverty, Malta Naturschutzbund Vorarlberg, Austria Vorarlberger Plattform gegen Atomgefahren, AustriaBI Kein CO2 -Endlager Altmark, Germany Forderverein Informationstechnik und Gesellschaft, Germany Ecologistas en Accion Suroeste de Madrid, Spain SOL - People for Solidarity, Ecology and Lifestyle, Austria Burgerenergie-Altmark Gen.schaft, Germany SIAGRO SL, SPAIN Buergerinitiative gegen Gasbohren Hamm ( BIGG ), Germany REDMONTA N AS, SPAIN CHEM Trust, UK 15M Tomelloso, SPAIN Mouvement politique des objecteurs de croissance, Belgium COAG, Spain Health and Environment Alliance, Europe Keep Ireland Fracking Free, Ireland Fair Trade Hellas, Greece Farms Not Factories, UK Attac France, France Afrika Kontakt, Denmark Plataforma Nao Ao TTIP, Portugal Transnational Institute, Netherlands Fundacja Kuznia Kampanierow, Poland Solidary Bulgaria, Bulgaria Confederacion Pirata, Spain Foundation for Environment and Agriculture ( FEA ), Bulgaria Attac Deutschland, Germany Ecologistas en Accion, Spain Mujeres de Negro contra la guerra -Andalucia, Sevilla, Spain Stowarzyszenie Niesiołowice-Węsiory Kamienne Kręgi, Poland Forschungs- und Dokumentationszentrum Chile-Lateinamerika, GermanyGreen Institute, Greece Campagna Stop TTIP Italia, Italy FEDERACI ON DE ASOCIACIONES PARA LA DEFENSA DE LA SANIDAD PUBLICA, SPAIN Focus Association for Sustainable Development, Slovenia Federacion de Asociaciones de Medicus Mundien Espana, SPAIN Medicus Mundi Catalunya, Spain Umanotera, Slovenian foundation for sustainable development, Slovenia Protestival, Slovenia AlpeAdriaGreen, international asotiation for nature and environment protection, Slovenia Slow Food, international (headquarters: Italy) Health Poverty Action, UK Združenje za promocijo in organizacijo kulturnih prireditev, Festival Sanje, Slovenia GMB Trade Union, UK Attac Munchen, Germany GAIA - Environmental Action Group, Portugal Društvo gibanje TRS, Slovenia Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije – TRS, Slovenia Federacion de Servicios a la Ciudadania – CCOO, Spain Solidarite Socialiste, Belgium Polish Fair Trade Association, Poland VSF - Justicia Alimentaria Global, Spain Emaus Fundacion Social, Spain Solidarnost - za pravično družbo (Solidarity - For Just Society), Slovenia Mouvement Ecologique, LUXEMBOURG Kriminaalihuollon tukisaatio KRITS, Finland Aseed Europe, Netherlands TTIP -info network, Finland Links Ecologisch Forum ( LEF ) - Forum Gauche Ecologie ( FGE ), BelgiumExodo.org, Spain Biodynamiske Forbrugere, Denmark reusers.salonika, Greece Gen-ethisches Netzwerk e.V., Germany Centrum Zrownoważonego Rozwoju, Poland #NoalTTIP, Spain PARLAMENT CIUTAD A (Grupo Impulsor), SPAIN 15M torrelodones, SPAIN Grupo de trabajo de Cordoba sobre el TTIP, SPAIN EKPIZO (Consumer Association the Quality of Life), Greece Frau&ArbeitgGmbH, Austria Bund fur Umwelt und Naturschutz e.V, Landesverband NRW , Kreisgruppe Bielefeld, Germany Društvo Bober - Okoljsko gibanje Dolenjska, Slovenia Smoke Free Partnership, Belgium Xnet, Spain Red de Semillas “Resembrando e Intercambiando”, Spain CONFEDERACION INTERSINDICAL, SPAIN Plataforma Andalucia Libre de Transgenicos ( PALT ), Spain Sindiato Ferroviario - Intersindical de Sevilla, Sevilla (Spain) Društvo Duh časa, Slovenia CNCD -11.11.11 (Centre National de Cooperation au Developpement), Belgium Burgerinitiative gegen CO2 Endlager e.V., Germany Initiative for Democratic Socialism, Slovenia Bulgarian Campaign Against Nuclear Energy, Bulgaria Lluita internacionalista de Girona, Girona Asociacion de Vecinos de Tres Cantos (Madrid/Espana), SPAIN INTERSINDICAL ALTERNATIVA DE CATALUNYA ( IAC ), CATALUNYA MESA CIUTADANA i D’ ENTITATS PER LA PARTICIPACI O, SPAINAsamblea Cantabra por las Libertades y contra la Represion. LIBRES, SPAIN ICV - EUiA Girona, Catalunya Colibri e. V, Germany WIB Wasser in Burgerhand, Germany ARS UNION, Bulgaria Social center – Varna, Bulgaria Bulgarian Workers Union, Bulgaria BulgariansForPeace, Bulgaria Citizens Against Shale Gas, Bulgaria Ecological future, Bulgaria Marea Granate Bristol, UK IG Fracking-freies Artland e.V., Germany United for global change, Bulgaria Club 23 september, SPAIN JUST I CIA i PAU – Girona, CATALUNYA The Federation of mother and child homes and shelters, Finland HNE Eberswalde, Germany Coordinadora d’ ONG Solidaries de les comarques gironines i l’Alt Maresme, Spain The Gaia Foundation (Malta), Malta Breast Cancer UK, UK Free centre for free people, Bulgaria Plataforma Cidada de Ourense Non al TTIP, Spain Marxa Mundial de Dones- Catalunya, Spain Belgian National Intermutualistic College, Belgium Društvo Ekologi brez meja, Slovenia GOIENER , S. COOP, SPAIN Raittiuden Ystavat / Friends of Soberism, Suomi / Finland Dachverband Entwicklungspolitik Baden-Wurttemberg, DEAB e.V., GermanyJubilats per Mallorca, SPAIN Iniciativas de Cooperacion Internacional para el Desarrollo ( ICID ), SPAIN Iaioflautes Girona, Catalunya European Community of Consumer Cooperatives, Europe Commons Network, Germany / Netherlands Asamblea Antimilitarista Madrid, SPAIN Panoptykon Foundation, Poland Ecosol, Spain Marea Granate Londres, UK Proces Constituent (Associacio pel Canvi Social Paficic i Democratic),Spain (Catalunya) Confederation paysanne, France Fundacion Alborada, Spain Initiative Wissenschaftlerinnen und Wissenschaftler gegen TTIP, Germany Greenpeace, Europe/ US Asociacion Espanola de Educacion Ambiental, Spain CADTM Europe, Europe Maan ystavat / Friends of the Earth Finland, Finland ECOAR ))), Galicia Re:Common, Italy Comite de Solidaridad con los Pueblos de Cantabria- INTERPUEBLOS, SPAIN NABU, Germany KAB - Katholische ArbeitnehmerInnen Bewegung Wien (Catholic worker movement Vienna), Austria PLATAFORMA CONTRA LA PRIVATIZACI ON DEL CANAL DE ISABEL II / MAREAAZUL 15M, SPAIN Attac Austria, Austria Friends of the Earth Germany BUND, Germany Podem Illes Balears, SPAIN Europeans Greens in London, UK Društvo LUGOS, Slovenia Ecoforum for Sustainable Development Association, BulgariaŽ ALI . LT, Lithuania Inter Environnement Wallonie, Belgium Federacion SETEM, SPAIN BUNDjugend/Young Friends of the Earth Germany, Germany Campanya Catalunya NO al TTIP, Catalunya La Ortiga, Spain European Anti-Poverty Network, Europe ACV – CSC, Belgium FACUA, SPAIN Economia del Bien Comun, Spain FoEE, Belgium Corporate Europe Observatory, Belgium 11.11.11.,Belgium Forebyggelses- og Patientradet, Denmark Institute of Global Responsibility, Poland Milieudefensie, The Netherlands Werkstatt Okonomie, Germany Women’s International League for Peace and Freedom, nederlandse sectie, Netherlands Gewerkschaft Pro-Ge Die Produktionsgewerkschaft, Austria AUGE / UG - Alternative, Grune und Unabhangige GewerkschafterInnen, Austria Haagse Mug, Netherlands FAIRTRADE Austria, Austria OBV - Via Campesina Austria, Austria German NGO on Environment and Development / Forum Umwelt und Entwicklung, Germany European Federation of Public Service Unions (EPSU), Belgium MUGARIK GABE ONGD, Basque Country Katholische ArbeinehmerInnen Bewegung Osterreich, Austria EH . TTIP . EZ, Basque CountryDrustvo za trajnostni razvoj Duh casa, Slovenia Precarios Inflexiveis - Associacao de Combate a Precariedade, Portugal Sindicato do Comercio, Escritorios e Servicos do Minho CESMINHO, Portugal ATTAC Denmark, Denmark REAS EUSKADI, SPAIN CUMBRE SOCIAL VASCA, PAIS VASCO - ESPANA Collectif Roosevelt . BE, Belgium Alliance D19-20, Belgique UNISON the public services union, UK Mouvement ouvrier chretien (MOC), Belgium NATIONAL JUSTICE & PEACE NETWORK, ENGLAND & WALES Naturefriends International, Austria Presence et Action Culturelles, Belgique The Danish Eco Council, Denmark MPE – HVE, Belgium Peuple et Culture en Wallonie et a Bruxelles ASBL, Belgique A Sud Ecologia e Cooperazione, Italy CDCA - Centro di Documentazione sui Conflitti Ambientali, Italy MPE – HVE, Belgium Initiativplattform TTIP stoppen! Oberoesterreich, Austria POUR ecrire la liberte, BELGIUM Kremnica beyond Gold, Slovakia GLOBAL 2000 - Friends of the Earth Austria, Austria Asociatia Romania Fara Ei, Romania Circolo Legambiente Airone Monticello Conte Otto ( VI ), Italy Both ENDS, Netherlands TERRA Mileniul III, Romania OGBL, luxembourg Tier & Mensch e.V., GermanyAsociatia JUNIOR, Romania issa - Informationsstelle sudliches Afrika, Germany ded-Freundeskreis e.V., Germany ATTAC Charleroi, Belgique Groupe de resistance au TTIP (Charleroi), Belgique UNITAT CIVICA PER LA REPUBLICA BALEARS, ESPANA ASSEMBLEA REPUBLICANA, ESPANA The Civic Resource Centre / Centrul pentru Resurse Civice, Romania Fairtrade Letzebuerg asbl, Luxembourg FGTB Wallonne, BELGIUM No Tranat !, BELGIUM The Gaia Foundation, UK FNCTTFEL Landesverband, Luxembourg Edelvais Association, Romania Asociaţia Romania Vie / Romania Vie Society, Romania Observatori del Deute en la Globalitzacio (ODG), Catalunya / Estat espanyol / Spanish state Feministes en Accio, Espana Confederacion General del Trabajo (CGT) Espana, Spain Centre Medic Naturista, Spain Uran Kosice STOP, Slovakia Convocatoria Civica, Spain Attac Wallonie, Belgium Attac Liege, Belgium FGTB Centrale Generale, Belgium CALCUTA ONDOAN, Spain Sindicato dos Trabalhadores do Comercio, Escritorios e Servicos do Minho – CESMINHO, Portugal ASOCIACIO DIGNITAT I SOLIDARITAT, Spain Fis Nua, Ireland
Alpe Adria Green int. org.
Bistvo sodobnih prostotrgovinskih sporazumov ni več trgovina
2015-02-22 12:09:05Bistvo sodobnih prostotrgovinskih sporazumov ni več trgovina
Vse bolj se kaže, da TTIP za Slovenijo in tukajšnje potrošnike predstavlja predvsem velika tveganja in stroške.
GSO: Potrošniške organizacije svetujejo previdnost. Foto: Reuters
Ljubljana – Koliko lahko s čezatlantskim trgovinskim in naložbenim partnerstvom (TTIP) pridobi potrošnik in kaj vse lahko izgubi? Nacionalna potrošniška organizacija Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) v navezi s krovno evropsko potrošniško organizacijo Beuc opozarja na številne pasti, ki jih nastavlja sporazum, in kliče k previdnosti.
Beuc pozorno spremlja pogajanja o čezatlantskem trgovinskem sporazumu, saj njegova vsebina močno vpliva na vsakdanje življenje evropskih potrošnikov. To delo je bilo doslej oteženo, saj je vsebina ostajala skrita očem javnosti. Ker pa sporazum presega tradicionalne trgovinske teme, je evropska civilna družba zahtevala večjo preglednost procesa. Uspelo ji je: zdaj lahko vsakdo dostopa do dokumentov o stališčih in predlogih komisije. Kot pravi generalna direktorica Beuca Monique Goyens, ki je članica svetovalne skupine Evropske komisije za TTIP, sestavljene iz 14 predstavnikov podjetij in civilne družbe: »To je dober začetek, ni pa dovolj, saj ne poznamo ameriških pogajalskih izhodišč. Zato potrebujemo tudi dostop do vsebinskih predlogov ZDA in prečiščenih besedil.«
Ali je mogoče vplivati na vsebino sporazuma? Za zdaj še ni uradne poti, po kateri bi zainteresirana javnost lahko posredovala pripombe na besedilo, o katerem se pogajajo v okviru TTIP, pravi Goyensova. Je pa Beuc zaprosil EK, naj mu to omogoči – v izogib nevarnosti, da bi v sporazum zašle potrošnikom potencialno škodljive določbe.
Evropska zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov, denimo, nudi višjo zaščito kot ameriška. Ker je to ena bistvenih točk pogajanj, bi lahko ogrozili doseženo raven varstva v EU. Zato po besedah Goyensove Beuc zahteva, da se pogajanja o čezmejnem prenosu podatkov med EU in ZDA izločijo iz TTIP. Po zagotovilih pogajalcev naj sicer sporazum ne bi spremenil veljavnih zakonov. »Vendar predvideva mehanizem, regulatory cooperation, po katerem bi lahko ena stran dobila pretirane pravice in poskušala vplivati na odločanje o prihodnjih zakonskih pobudah.«
Veliko je bilo govora o pravnem mehanizmu ISDS. Potrošniške organizacije so zahtevale njegovo izločitev iz sporazuma. Zakaj? Monique Goyens: »Ker na ta način investitorji vedno pogosteje izpodbijajo ureditev varstva potrošnikov, okolja in delavskih pravic kot da gre za kršitve pravic investitorjev. Arbitri, ki o tem razsojajo, niso odgovorni nikomur in lahko interpretirajo zakonodajo in sodno prakso, kot jim ustreza, saj so trgovinski sporazumi, ki bi omejevali njihovo moč, zelo ohlapni.«
Pozabljivi uradniki
Polemika o ISDS se je razmahnila tudi na domačih tleh. Skupina organizacij civilne družbe, sindikatov, političnih strank je na vlado naslovila jasno argumentiran javni poziv za izločitev ISDS. Predsednica ZPS Breda Kutin, ena od podpisnic poziva, opozarja, da bi ISDS posebej v majhnih državah lahko oviral sprejem zakonodaje o varstvu potrošnikov, javnega zdravja in okolja, če jo bodo lahko – v svojo korist – izpodbijale velike korporacije in grozile državam z visokimi odškodninami. Mehanizem je diskriminatoren do nacionalnih podjetij in potrošnikov, in pravzaprav sploh ni potreben. EU in ZDA imajo dobro delujoče pravosodne sisteme, kjer lahko tuja podjetja uporabijo vsa pravna sredstva, se strinjajo podpisniki poziva.
Kako pa lahko slovenska civilna družba, vključno z ZPS, sicer sooblikuje stališča do TTIP na nacionalni ravni? Vladna ekipa na gospodarskem ministrstvu, ki se ukvarja s sporazumom, je majhna, saj dozdaj ta problematika ni uživala večje pozornosti. Marjan Hribar, ki vodi to ekipo, je pred časom povabil na pogovor nevladne organizacije (Umanotero, ZPS, sindikate, GZS), predvsem tiste, ki so se javno že opredelile do TTIP. Med drugim jim je pojasnil, da je za ministrstvo pomembno zlasti zagotoviti pogoje za razvoj slovenskega gospodarstva. Sporazum da mora biti splošno sprejemljiv, njegovi učinki pa bo odvisni predvsem od ambicioznosti naših podjetij.
Skupina naj bi se redno sestajala, a se je že pri oblikovanju stališč vlade do ISDS izkazalo, da vabilo velja predvsem za ministrstva in GZS, na ostalo civilno družbo pa so »pozabili«. Spregledali so celo, da je gospodarsko ministrstvo odgovorno tudi za politiko varstva potrošnikov, je kritična Kutinova. »Vse bolj se kaže, da za Slovenijo TTIP predstavlja predvsem velika tveganja in potencialne stroške, a odločevalci se problematike zares sploh še niso lotili. Če bodo spet nekritično podpirali mnenja bruseljskih uradnikov, potem nas zares lahko skrbi.«
In kakšne so konkretne nevarnosti za potrošnika? »Potrošniki, pa naj bomo iz Slovenije ali drugih držav EU, na naših policah nočemo mesa s hormoni, piščancev, ki so v izogib okužbi s salmonelo in campylobactrom oprani s klorom, namesto, da bi okužbe preprečili z dobro higiensko prakso. Vsak dan uporabimo več kot 15 različnih kozmetičnih izdelkov. V naše trgovine bi lahko dobili ameriško kozmetiko, ki vsebuje v EU prepovedane kemikalije, in tega sploh ne bi vedeli. V ZDA je prepovedanih le 11 kemikalij, v EU pa 1328! V EU kemični izdelki ne vsebujejo nevarnih kemikalij, kot so težke kovine in svinec,« našteva Kutinova, na seznamu nevarnosti pa so še problematika gensko spremenjenih organizmov, uporabe hormonov v prireji mesa in druge.
POVABI PRIJATELJE DA PODPIŠEJO PETICIJO:
TISA – NE HVALA! (najhujši strup demokracije)
http://www.pravapeticija.com/tisa__najhuji_strup_demokracije
Alpe Adria Green int. org.
V kolikor pride do podpisa sporazuma TISA nam bodo privatizirali vodo ki, čudež narave, je kristal, je energija, je spomin, je življenje!!!
2015-02-13 12:41:13
- S pitjem vode uravnavamo njene zaloge v telesu.
- Z vodo vzdržujemo pretočnost ne le krvi in limfne tekočine, ampak predvsem prosto tekoče tkivne vode, ki je odgovorna za prehajanje hranilnih snovi do celic in odstranjevanje strupenih snovi iz njih.
- Voda je eden od odločilnih dejavnikov za nevtralizacijo strupenih snovi, ki se shranjujejo v medceličnem prostoru.
- Z vodo vzdržujemo tlak v ledvicah, tekočini hrbtnega mozga …
- Voda je izhodna snov za hidratizacijo ekstra- in intracelularnega prostora.
- Z vodo uravnavamo energijsko in elektrolitsko ravnovesje.
- Z vodo prenašamo energijo, je visoko občutljiv zbiralnik za elektromagnetna polja.
- Voda prevaja informacije.
- Z vodo uravnavamo kislinsko-bazično ravnovesje.
- Z vodo odpiramo celično presnovo.
- Z vodo odvajamo strupene snovi iz ledvic.
- Voda je sredstvo za prenos hranljivih snovi in kisika, ki se prenašajo s krvjo od črevesja in ledvic do celic. Z njo se izločajo odvečne presnovne snovi in ogljikov dioksid (prenašajo se z vodo v limfi, krvi in izločevalnih organih – ledvicah, pljučih, jetrih, žolču in koži).
- Z vodo uravnavamo telesno temperaturo (na primer s potenjem).
- Voda je topilo pri vseh kemičnih procesih.
- industrijsko proizvedene akaricide (strupe za uničevanje pršic), fungicide, herbicide, insekticide, moluskicide (sredstva proti polžem) in nematocide (strupe proti glistam),
- anorganske snovi (arzen, azbest, kalcij, težke kovine …),
- radioaktivne snovi (plutonij, radij in stroncij 90, ki povzročajo radioaktivnost vode),
- hormone, antibiotike in druga alopatska zdravila, ki prek jemanja zdravil pridejo v urin in od tod v vodni krogotok.
industrijsko potrošniško revolucijo, kilometri vodovoda, visok pritisk in
premočrtnost gibanja z pravimi koti na sečiščih, s katerim jo
distribuirajo. V temi, brez sonca pride do naših pip pride mrtva , poleg tega pa še zelo informacijsko ter kemično in fizično onesnažena. Vodovodna voda nima kristalne strukture, izvirska voda jo ima, kar je v svoji knjigi Spomin Vode (Messages from Water) lepo dokazal Japonec Masaru Emoto. Več TUKAJ Pri črpanju in transportu (če so cevi daljše kot 70 metrov) se poruši struktura vode; namesto desno vrteča, postane voda levo vrteča in v telesu ne more opravljati svoje funkcije.
- ORP je zelo pomemben faktor, ki se da izmeriti pri vodovodni vodi
v Velenju znaša +300 in nekaj, pri izvirski živi vodi (in ionizirani)
-300 (naj me kdo popravi če se motim)
- površinska napetost (skupki vodnih molekul) pri mrtvi vodi težko
prehajajo celično membrano in navkljub zadostnem pitju naše celice
ostajajo dehidrirane, dočim žive vode hidriramo že z polovično (eni
pravijo 1/5) vode
Zakaj vrtinčenje vode (Imploder itd.) in kakšne so koristi take vode?
mikromineralov.
– Telo jo lažje absorbira, hitreje prodre v celice.
– Zamenja polariteto toksičnih substanc, kot so težke kovine, pesticidi, nitrati, in s tem odpravi njihov toksičnost- ne prodrejo v celice.
– Upočasni staranje organizma
– Obnavlja telesno energijo in krepi telesno moč
– Obnavlja imunološki sistem in celice organizma
– Vrtinčena voda ohrani vse pridobljene lastnosti tudi po kuhanju, destiliranju, zmrzovanju, ogljikovem filtriranju, reverzni osmozi, radiaciji in kemičnem onesnaževanju
– PODPIŠITE JO TUDI VI:
WWW.PRAVAPETICIJA.COM/TISA__NAJHUJI_STRUP_DEMOKRACIJE
Alpe Adria Green int. org.
Tančica skrivnosti okoli trgovinskega sporazuma
2015-02-13 08:25:10Ljubljana, 11.02.2015, 06:38 | Alenka Arko
Nekje v konglomeratu kilometrov bruseljskih hodnikov in na stotine pisarn je tudi Soba. Soba z veliko začetnico, saj samo v njej lahko prideš do nekaterih podatkov o tem, kako potekajo zelo skrivnostna pogajanja o trgovinskem sporazumu med državami Evropske unije in ZDA.
Voditeljica oddaje Preverjeno! Alenka Arko. (Foto: POP TV)
Najprej so pogajanja tako skrivali, da praktično dostopa sploh ni imel nihče, samo nekaj pooblaščenih pogajalcev. Po pritisku javnosti so jih vendarle nekoliko odprli.
Več o pogajanjih o trgovinskem sporazumu, pa aditivih in gensko spremenjeni hrani, ki bi jih ta lahko prinesel, si lahko pogledate v prispevku iz oddaje Preverjeno!
Pa poglejmo kako to zgleda zdaj: evropski poslanci, ki jih to zanima, se morajo naprej prijaviti na tečaj za ravnanje z zaupnimi gradivi, pa podpisati sporazum o nerazkrivanju podatkov, šele nato se lahko uvrstijo na poseben seznam in čakajo na prost termin. V Sobi lahko ostanejo največ štiri ure. Pred obiskom morajo tudi navesti natančno, v katere dokumente želijo vpogled. Vse elektronske naprave so strogo prepovedane, poslanci si lahko zapiske delajo le na poseben papir, ki jim ga dajo v Evropskem parlamentu. In na koncu, dokumenti, ki jih lahko vidijo, so le stališča in predlogi EU, kakšna so stališča ZDA pa ne more javno videti prav nihče.
Torej, če še niste nikoli slišali za Sporazum o trgovini in vlaganjih med EU in ZDA, je to pač zato, ker nikoli ni bilo mišljeno, da bi ... Pa čeprav gre za doslej največji takšen sporazum v zgodovini. Uradniki, tudi politiki, mirijo in zagotavljajo, da bo sporazum prinesel rast in nova delovna mesta in ne bo spodkopal oziroma znižal ureditev in visoke ravni varovanja na področju, kot so zdravstvo, okolje, varnost hrane. To bi bilo seveda super, če ne bi bilo, kot pravi George Monbiot iz Guardiana, enega problema, namreč, to preprosto ni res!
Kaj se dogaja za stenami evropskega parlamenta v Bruslju? (Foto: Reuters)
Nekaj razlogov, zakaj moramo biti previdni, nezaupljivi in zakaj se moramo Sporazuma bati: del sporazuma naj bi bil poseben mehanizem, ki bi razsojal v primeru sporov med posamezno državo in vlagatelji oziroma multinacionalkami. Ta omogoča, da velike korporacije tožijo vlade držav, če se jim zdi, da se te s kakšnim svojim ukrepom zmanjšale njihov dobiček. In pozor, sojenja naj bi potekala napol tajno pred skrivnostnimi arbitražnimi sveti, v katerih bodo sedeli bogato plačani odvetniki. Tako bodo obšli domača, nacionalna sodišča in na koncu tudi voljo in odločitve nacionalnih parlamentov.
Da to ni nekaj, kar se bo dogajalo v nepredvidljivi Mad Max džungli prihodnosti, dokazujejo že kar številni primeri. Tobačni gigant Phillip Morris toži Avstralijo in Urugvaj zaradi njihovega protitobačnega zakona, motijo jih opozorila na škatlicah cigaret. In na primer eden izmed zadnjih primerov: francoska korporacija Veolia, ki se ukvarja z vodami, toži egiptovsko vlado, ker je dvignila mesečno minimalno plačo s 400 na 700 egiptovskih funtov, kar je še vedno precej manj kot sto evrov. Trdijo, da jim bo to zmanjšalo dobiček. Torej korporacije direktno napadajo odločitve, ki so jih prej sprejele vlade in parlamenti suverenih držav, ker jim pač zmanjšujejo profit.
Bi s podpisom sporazuma tudi evropski potrošniki na police dobili s klorinom "očiščene" piščance? (Foto: Reuters)
Kako bi to lahko zgledalo v praksi med Evropo in ZDA? Samo en primer. Evropa zdaj ne uvaža ameriških piščancev, ki jih tam po zakolu še okopajo v kemikaliji klorinu. Če bi se ameriški perutninarji odločili za tožbo evropskih držav, bi verjetno zmagali, če pa bi se Evropa še naprej upirala, bi verjetno vsaj morala plačati ogromno odškodnino. Kakšni so pritiski, pove že podatek, da je Evropska komisija imela v letu in pol od začetka pogajanj osem sestankov s predstavniki civilne družbe in 119 s predstavniki in lobisti mednarodnih korporacij.
Dejstvo je, da so trenutno evropska in ameriška merila, kar zadeva hrano in okolje precej različna. V ZDA recimo kar 70 odstotkov predelane hrane vsebuje gensko spremenjene organizme. Američani uporabljajo precej več pesticidov, živini pa dodajajo tudi rastne hormone. Kar zadeva potencialno strupene substance, v Evropi je vzpostavljen sistem, da moraš, preden daš nekaj na trg, zagotoviti, da je stvar varna, v ZDA pa lahko uporabljaš vse, dokler ti ne dokažejo, da je strupeno.
Naivno bi bilo pričakovati, da bo sporazum predvideval, da se bodo ameriški nižji standardi približali višjim evropskim. Obljuba, da bo sporazum pocenil hrano, bi lahko seveda v takšnem primeru obveljala, vprašanje je le, koliko na račun kakovosti in na koncu našega zdravja.
Nismo vaš znanstveni poiskus, piše na plakatu, ki ga v rokah drži deklica med protestom proti Monsantu v Los Angelesu. Podjetje proizvaja gensko spremenjena semena poljščin in si želi prodreti tudi v Evropo. (Foto: Reuters)
In druga velika obljuba, da naj bi sporazum spodbudil gospodarstvo in predvsem prinesel nova delovna mesta. Morda, toda podatki in izkušnje podobnih sporazumov kažejo drugače. Pred leti so prav tako po dolgotrajnih pogajanjih in z velikim pompom sprejeli Severnoameriški trgovinski sporazum med ZDA, Kanado in Mehiko, NAFTA. Prinesel naj bi na sto tisoče novih delovnih mest, v resnici pa se je več kot desetletje po sprejetju pokazalo, da je na primer Američanom odnesel skoraj milijon delovnih mest.
Torej, kot pravi novinar Independenta, ne vem, kako se zdi vam, toda mene je strah. In glasoval bi proti sprejetju sporazuma, razen seveda, da ne morem. Večina namreč pri sprejemanju sporazuma ne bo imela prav nobene besede. Politiki, lobisti, vsi nas bodo prepričevali, da so potencialne gospodarske koristi pomembnejše od na primer tega, da bodo korporacije kar naenkrat močnejše kot države, vlade in parlamenti. Kaj bi si belili glave s takšnimi malenkostmi, če pa se lahko lepo zasluži!
V vsakem primeru, tudi če so vse te bojazni pretirane in bo Sporazum res prinesel same prednosti, pa bi morali s pogajanj odstreti to gosto tančico skrivnostnosti, da se končno znamenita Soba odpre bolj na široko in vsem zainteresiranim.
Alpe Adria Green int. org.
Organizacije poslale skupen dopis državnim organom, glede trgovinskih sporazumov
2015-02-04 07:42:30
Alpe Adria Green int. org.
Slovenija v TTIP pričakuje visoke standarde o varni hrani
2015-01-24 15:19:01Slovenija v TTIP pričakuje visoke standarde o varni hrani
STA
23.01.2015 19:29
Pri teh standardih pogajalci ne bodo popuščali, zagotavlja Evropska komisija
Na konferenci o TTIP, ki jo je danes v Ljubljani pripravilo gibanje Fokus 2031, so posebno pozornost namenili eni najbolj spornih točk bodočega sporazuma - področju hrane in kmetijstva.
Slovenija, ki spoštuje in zagovarja zelo visoke standarde o varni hrani in kmetijstvu. svoja stališča brani tudi v pogajanjih o TTIP, prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA, zagotavlja Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu. V nevladnih ustanovah pa opozarjajo, da je moč multinacionalk večja od moči držav.
Razlike med EU in ZDA pri varni hrani
Med EU in ZDA je na področju varne hrane nekaj temeljnih razlik. EU se osredotoča na varnost celotne prehranske verige, ZDA pa zanima le varnost izdelka "na koncu tunela", je pojasnil Robert Pederson iz platforme ARC2020. Med EU in ZDA so razlike tudi pri modelih ocenjevanja tveganj in pri označevanju.
Razlike med EU in ZDA na področju hrane in kmetijstva priznava tudi Tanja Strniša in dodaja, da Slovenija zahteva, da standardi ostanejo. Naša država ostro nasprotuje gensko spremenjenim organizmom (GSO) na domačem ozemlju in zahteva, da je vsebnost GSO v hrani in krmi jasno označena. Sredstva za dekontaminacijo živil v EU niso dovoljena, zelo stroga pravila so tudi o izdelkih iz kloniranih živali.
Sporazum morajo ratificirati vse parlamenti držav EU
"Zaenkrat imamo iz Evropske komisije zagotovila, da pogajalci pri teh standardih ne bodo popuščali," je zagotovila državna sekretarka. Kot zdaj kaže, da bodo morali sporazum ratificirati vsi parlamenti držav članic EU.
Razpravo in ratifikacijo v nacionalnih parlamentih je kot nujno izpostavila direktorica slovenskega Greenpeacea Nina Štros. Opozorila je na moč korporacij v primerjavi s finančno obubožanimi državami, ki si najbolj želijo zagnati gospodarsko rast. Po njenem mnenju moramo nujno zagotoviti, da korporacije ne bodo postavljene nad nacionalne pravne rede posameznih držav.
Zgled naj bo prostotrgovinski sporazum EU s Kanado
"Imamo javno objavljen dosežen prostotrgovinski sporazum EU s Kanado, ki lahko služi kot osnova za analizo," je povedal Andrej Gnezda iz Umanotere. Dodaja, da bi morala vlada s svojimi organi pripraviti analizo, kaj nam posamezne določbe tega sporazuma prinašajo, in se do njih opredeliti.
Da TTIP ne bo vodil do zniževanja standardov na nobeni strani, je zagotovil David Burger z ameriškega veleposlaništva. Cilj zaključiti pogajanja do konca letošnjega leta se mu sicer zdi zelo ambiciozen.
O SPORAZUMU TISA PA ŠE KAR MOLČIJO!!!
Alpe Adria Green int. org.
Odmevi
2015-01-18 10:52:36V četrtkovih Odmevih je gostoval lobist prostotrgovinskih sporazumov Sean Donnelly, podpredsednik Sveta za mednarodno poslovanje Združenih Držav (leta 1945 ustanovljeno združenje multinacionalk, odvetniških pisarn in trgovskih kartelov), ki naj bi predstavil "ameriški pogled" na pogajanja, ki potekajo za zaprtimi vrati - Od 17 min dalje.
http://ava.rtvslo.si/predvajaj/odmevi/ava2.174314558/
Tukaj si lahko preberete še enega, izpod peresa Roberta Reicha, profesorja ekonomije na univerzi Berkeley, ameriškega ministra za delo v Clintonovi vladi (1993 - 1997).
Ameriški pogled torej, na posledice, ki bi jih za pravice ljudi po vsem svetu – vključno z devetindevetdesetimi odstotki državljanov ZDA – imeli prostotrgovinski sporazumi, kakršni so Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP), Sporazum o trgovini s storitvami (TISA), Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA), in Čezpacifiško partnerstvo (TPP), o katerem v članku konkretno govori:
Republikanci, ki sedaj upravljajo s Kongresom ZDA govorijo, da si želijo sodelovanja s predsednikom Obamo, pri čemer izpostavljajo Čezpacifiško partnerstvo, TPP, kot zgled. Problem je samo v tem, da bi bil TPP katastrofa.
Če še niste prida slišali o TPP, potem vedite, da je prav v tem problem. TPP naj bil bil največji trgovinski sporazum v zgodovini, saj naj bi vključeval države od Čila do Japonske, teritorij s kar 792 milijoni ljudi, in približno 40 odstotkov vsega svetovnega gospodarstva: vendar se je pripravljal v strogi tajnosti.
V pripravo sporazuma so bili vključeni lobisti iz največjih ameriških korporacij in največjih bank Wall Streeta, ameriška javnost pa ne. Je recept za mastne profite in še debelejše plačne kuverte tistih na vrhu, za večino Američanov pa ni dober, in celo za večino preostalega sveta ne.
Najprej nekaj ozadnih dejstev. O trgovinskih politikah navadno mislimo, da lahko izbiramo med ”svobodno trgovino” in ”protekcionizmom.” Svobodna trgovina je vedno pomenila odpiranje meja za izdelke od drugod. Protekcionizem je pomenil obremenjevanje teh izdelkov s carinami in davki, da niso preplavili domačega trga.
V desetletjih po drugi svetovni vojni so se ZDA odločile za svobodno trgovanje. Ideja je bila, da se bo vsaka država specializirala za tiste dobrine, ki jih lahko proizvaja najbolje in z najnižjimi stroški. Na ta način bi življenjski standard rasel tako doma kot v tujini. Ustvarjala bi se nova delovna mesta, ki bi nadomestila izgubljena. In, zamejili bi komunizem.
Tri desetletja je svobodno trgovanje delovalo. Bilo je dobro za vse.
V zadnjih desetletjih pa se je izbira zapletla, dobički iz trgovinskih sporazumov pa so se vedno bolj kopičili pri tistih na vrhu.
Carine so že sedaj nizke. Pogajanja zdaj tečejo o takih rečeh, kot so intelektualna lastnina, finančne regulacije, delovnopravna zakonodaja, pravila o zaščiti zdravja, socialne varnosti in okolja.
Zdaj ne gre več za svobodno trgovanje proti protekcionizmu. Kajti velike korporacije in Wall Street hočejo malo obojega.
Zahtevajo več mednarodnega protekcionizma, ko gre za intelektualno lastnino in druge dobrine. Torej hočejo pravila trgovanja, ki bi ščitila in v tujino širila veljavnost njihovih patentov, trgovskih znamk in avtorskih pravic, in ki bi ščitila njihove globalne franšizne sporazume, zavarovanja in posojila.
Na drugi strani pa hočejo manj zaščite potrošnikov, delavcev, malih investitorjev in okolja, ker vsi ti ovirajo njihove dobičke. Torej hočejo taka pravila trgovanja, ki bi jim omogočala, da razveljavljajo takšno zakonsko zaščito.
Ni torej presentljivo, da je TPP, ki so ga napisali prevsem lobisti korporacij in Wall Streeta, ravno takšna mešanica obojega.
Kar je dosedaj pricurljalo v javnost, je na primer to, da bo farmacevtska industrija uživala mnogo močnejšo zaščito svojih patentov, kar bo močno oviralo proizvodnjo generičnih zdravil. To je za farmacevtski kartel sijajna kupčija, manj sijajna pa je za prebivalce držav v nerazvitem svetu, ki življenjsko nujnih zdravil ne bodo več mogli dobiti po ceni, ki si jo še lahko privoščijo.
TPP globalnim korporacijam tudi poklanja tribunal privatnih odvetnikov, ki bo zunaj in nad katerimkoli državnim zakonodajnim sistemom, in ki bo lahko zahteval odškodnine za vsako “nepravično razlastitev” korporativne posesti v tujini.
Še bolj na roko globalnim podjetjem pa je provizija TPP, ki predvideva, da bo tribunal lahko od držav zahteval odškodnine za izgubljene dobičke, ki bi bili posledica državne pravne regulative. Philip Morris že uporablja takšno določilo (iz dvostranskega trgovinskega sporazuma med Urugvajem in Švico) proti Urugvaju na podlagi trditve, da stroga protikadilska zakonodaja v Urugvaju nepravično zmanjšuje profite tobačnega velikana v tej državi.
Vsi, ki verjamete, da je TPP koristen za Američane, si zapomnite: tuje podružnice in hčerinske družbe katerekoli korporacije, ki ima matičnost v ZDA, bodo enako zlahka osporavale katerokoli uredbo v ZDA na podlagi nepravično zmanjšanega dobička – na primer uredbo, ki ameriške potrošnike ščiti pred nevarnimi ali nezdravimi prehranskimi artikli, pred lažnimi zavarovalničarji ali oderuškimi posojevalci denarja, delavce pred nevarnimi delovnimi pogoji, davkoplačevalce pred še kakim reševanjem Wall Streeta z njihovim denarjem, okolje pa pred strupenimi industrijskimi izpusti.
Vlada pravi, da bo trgovinski sporazum pospešil izvoz ZDA v hitro razvijajoči se pacifiški bazen, kjer se ZDA soočajo z naraščajočo kitajsko konkurenco. TPP je del Obamove strategije zaustavljanja in omejevanja ekonomske in strateške moči Kitajske.
Lepo. Ampak sporazum bo ameriškim korporacijam omogočil tudi pospešen izvoz delovnih mest v tujino.
Z drugimi besedami, TPP je trojanski konj v globalni dirki proti dnu, ki velikim korporacijam in Wall Streetu daje moč, da odstranijo vso in vsako zakonodajo in predpise, ki jih ovirajo na poti k dobičkom.
V času, ko so korporativni dobički na rekordno visoki ravni in je povprečna mezda nižja kot pred štirimi desetletji, večina Američanov potrebuje zaščito. Ne pred mednarodnim trgovanjem, temveč pred politično močjo velikih korporacij in Wall Streeta.
Čezpacifiško partnerstvo je napačno zdravilo za napačen problem. Kakorkoli ga obračate, je kratkomalo napačen.
Alpe Adria Green int. org.