Peka, našega tradicionalnega čevljarja ne damo, smo za ponovno oživitev proizvodnje!
Stopite v stik z avtorjem peticije
POZOR, zdaj gre zares!
2018-02-05 18:08:12Spoštovani, vsi, ki ste podpisali peticijo, da ponovno oživimo Peko, vas vabimo k sodelovanju, da na dražbi 20. februarja odkupimo blagovno znako. To je pomembno, ker spadajo zraven kroji, kopita, prototipi, sekalni noži in celoten bogat arhiv iz 113 let delovanja Peka.
Lahko postanete zadružniki že z 20 € kolikor stane osnovni delež, z večjim vložkom pa investirate v perspektivno zadrugo Peko koooperativo. Vstopite z nekaj kliki in vpisi osnovnih podatkov: https://zadruznik.pekokooperativa.si/8/registracija
Lahko pa samo donirate, pomagate kupiti blagovno znamko:
Namen: Donacija za nakup blagovne znamke Peko
Koda namena: OTHR
Številka IBAN (TRR): SI56 6100 0001 4271 763
Referenca (vpiše se v prvo okence): 99
SWIFT (BIC koda): HDELSI22 (pomembno za nakazila iz tujine)
Naslov: Peko kooperativa z.o.o, Stara Vrhnika 116, 1360 Vrhnik
Gibanje Osveščeni Prebivalci Slovenije - Gibanje OPS
Peko kooperativa začne 1. oktobra s prodajo čevljev v prednaročilu!
2017-09-13 08:07:14www.pekokoopeerativa.si
Obvestite še ostale!
Ekipa Peko kooperativa
Gibanje Osveščeni Prebivalci Slovenije - Gibanje OPS
ZMAGA!
2017-01-26 23:29:00Gibanje Osveščeni Prebivalci Slovenije - Gibanje OPS
Boste pustili uničiti še eno celotno slovensko gospodarsko panogo? V Peko Tržič odprt Ponterosso!!!
2016-11-15 22:08:02
Spoštovani Slovenec, draga Slovenka, cenjeni vsi dobri ljudje, državljani!
Mar ni že dovolj uničevanja naših nacionalnih gospodarskih simbolov? Stebrov naše industrije, uničevanja naše kulturne in gospodarske dediščine? To je 113 let star Peko je na področju čevljarske industrije. Ko propadajo simboli naroda, propada narod.
Se boste zdramili končno Slovenci? Da bo lažje se zbuditi si vzemite 5 minit časa in preberite zapis v povezavi. Potem pa obvestite o tem čim več znancev, sorodnikov, prijateljev in sodelavcev. Lepo prosimo, rotimo vas, ne bodite brezbrižni, saj vendar nam žagajo vejo na kateri vsi sedimo! Vsi, ki molčite, jim pa pomagate. Zlo vedno zmaga tam, kjer dobi ljudje molčijo!
https://pekokooperativa.si/528/v-peku-trzic-odprt-ponterosso,-kupi-po-sistemu,-kdo-da-vec!-
Vse dobro in hvala, ker sodeluejte pri zbujanju ostalih!
Ekipa Peko Kooperativa, Andreja Repše u.d.i.a, v.d. predsednice Peko kooperative z.o.o.
Gibanje Osveščeni Prebivalci Slovenije - Gibanje OPS
Ni dovolj samo podpisati peticijo, ker sama po sebi ne pomeni veliko. Potrebna je akcija, sodelujte, da bo rezultat!
2016-10-21 16:07:43
http://www.youtube.com/watch?v=iiVCb4YVkA4
KLIKNITE IN SI OGLEJTE KRATEK VIDEO
Ste slišali, kaj želi gospa, ki je najlepša leta preživela za različnimi stroji v Peku, od koder so prihajali kvalitetni čevlji, ki jih je z zadovoljstvom nosilo ogromno število ljudi? Mar ni naša dolžnost, da zaradi takih ljudi in vseh iz prejšnjih generacij naredimo vse, da ta tako zelo bogata tradicija ne konča tam nekje na smetišču zgodovine? Povežimo se, STOPIMO SKUPAJ in ustvarimo možnosti, da bo Peko živel naprej. Ni in ne bo lahko začeti znova, ker so januarja stroje ustavili, a če združimo vse znanje in moči, ki obstaja na tem področju, kar počnemo entuziasti vsak dan, bo uspelo. In bo Peko kooperativa model, kako tudi v drugih panogah zagnati kolesje v pozitivno smer, v korist naše skupnosti.
Je preveč se registrirati na https://pekokooperativa.si/8/registracija in si zagotoviti ugodnosti zadružnika že z 20 €??? Je preveč to narediti za legendarnega Petra Kozino, ki je leta 1903 združil zadružnike in so začeli s serijsko proizvodnjo, postavili standard serijske izdelave čevljev v Evropi in celo v svetu? Potem so pa gradili, se odrekali in ustvarjali. Začnimo se zavedati, da imamo dovolj znanja, sposobnosti in volje, da naredimo najboljše čevlje, galanterijo in sčasoma tudi vrhunska oblačila. Želimo, da Peko postane sinonim za kakovost, lepoto oblike, čistih materialov, funkcionalnosti in trpežnosti.
Ni najbolj pomembnih tvojih 20 €, pomembno je, da boš dal morda idejo, predlog, svoje izdelke v trženje in dodelavo v Peko kooperativo, kritike na predloge oblikovalcev, modelarjev itd. Več glav več ve, zato je sodelovanje več ljudi tako zelo pomembno. Kooperative dajejo po svetu že preko 250 milijonov delovnih mest in uspešne so ravno zato, ker sodeluje v njih veliko ljudi s svojim znanjem, sposobnostmi in kreativnostjo.
Dajmo, STOPIMO SKUPAJ IN ZMAGAJMO!
Ekipa Peko kooperative
Gibanje Osveščeni Prebivalci Slovenije - Gibanje OPS
Na koga, če ne na podpisnike peticije, bi se obrnili in vas prosili za sodelovanje?
2016-10-04 15:03:56Spoštovani podpisniki peticije za ponovni zagon proizvodnje v Peku!
Kljub temu, da mediji pomanjkljivo obveščajo širšo javnost o ZDRUŽEVANJU NARODA ZA SKUPNO DOBRO, kar se tiče nove gradnje Peka, smo do sedaj združili že preko 600 zadružnic in zadružnikov, kmalu pa bomo zaključili tudi prvi, a zelo pomemben korak pri zbiranju sredstev, saj smo od prvega cilja 30.000,00 oddajljeni le 5.000,00 evrov.
Če boste pristopili tudi vi in če boste tako dobri in boste obvestili še druge, bo to prvi slovenski ljudski projekt po letu 1990, kjer je LJUDSTVO STOPILO SKUPAJ, ZDRUŽILO IDEJE IN PREDLOGE, NAJBOLJŠE KADRE IN TUDI FINANČNA SREDSTVA, da smo postavili novo podjetje - zdaj zadrugo Peko kooperativo na 113 letni tradiciji Peka.
S klikom na plakat pridete do možnosti vstopa v Peko kooperativo. Ker mediji ne širijo in ne obveščajo širšo javnost, da se združujemo za SKUPNO DOBRO, vas lepo prosimo, če vi pomagate širiti idejo Peko kooperative. Ustvarjamo nova delovna mesta in možnosti, da bomo po tem inovativnem modelu postavili še druga podjetja in naredili možnosti, da bodo naši otroci lahko služili svoj kruh doma.
Ekipa OPS
Gibanje Osveščeni Prebivalci Slovenije - Gibanje OPS
Trud bo polčan tistim, ki vstrajajo!
2016-07-19 14:30:56Delamo, če boste sodelovali tudi vi BOMO SKUPAJ ZMAGALI!
Peko kooperativa bo vzorčen poslovni uspešen model še za druga slovenska podjetja - SODELUJTE TUDI VI!
Spoštovani, se tudi vi, malce starejši, še spomnite take zgodbe?
"Ko sem bil majhen otrok sva z mamo vedno pred pričetkom šla kupiti nove čevlje. Obiskala sva kar nekaj trgovin in na koncu sva pristala v Peku, kjer so se v izložbi zasvetili modri športni čevlji, čevlji s posebno zakovico na podplatih.
Dostikrat sem se pojavil v Tržiču. In ne boste verjeli kako so ljudje ponosno hodili naokoli, ko je bila šuštarska nedelja... Peko je bil...oh in ah... v celi Jugoslaviji....ljudje so bili bolj zadovoljni, tudi srečni....najbrž zato, ker smo bolj sodelovali pa čeprav je bilo na razpolago veliko manj dobrin kot jih je danes. Edi iz Štajerske"
Danes pa z veliko žalostjo ugotavljamo, da je zgodba starega Peka končana, 113 let je živel. Ampak za vsem, kar mine, se rodi nekaj novega. Zato smo se odločili, da ustanovimo zadrugo, ki bo ljudem prinesla nova delovna mesta in tudi vašim otrokom in vam nove zelo kakovostne čevlje...največja škoda bi bila, da konča na smetišču zgodovine 113 let tradicije, znanje čevljarjev iz Tržiča in izkušnje zaposlenih v Peku. Podprite nas, pa ZMAGAMO SKUPAJ!
(klik na modro polje)
GRADIMO ZNOVA, KAR SO NEVESTNI LJUDJE PODRLI. Gre za ohranitev 113 Let tradicije slovenske kulturne in gospodarske dediščine, ki ne sme končati na smetišču zgodovine. Vabimo vas, da pri tej plemeniti NOVI gradnji sodelujete tudi vi! SKUPAJ NAM BO USPELO sebi in drugim dokazati, da je možno v Sloveniji zgraditi marsikaj, če STOPIMO SKUPAJ ljudje, ki nam je blizu ustvarjanje za SKUPNO DOBRO. NAJ BO PEKO ZGLEDNI MODEL oz. PILOTNI PROJEKT ZA VSE DRUGE, KI BODO SLEDILI.
V naši civilni iniciativi Osveščeni Prebivalci Slovenije že več mesecev zavzeto in prostovoljno delamo za ponovno oživitev proizvodnje slovenskega tradicionalnega čevljarja Peko iz Tržiča. Z vašo pomočjo želimo predati Peko v roke prvotnih opeharjenih lastnikov-delavcev-malih delničarjev in vseh davkoplačevalcev - vam, blagovno znamko Peko, proizvodne, pisarniške, skladiščne in trgovske prostore, stroje in opremo ter prevzem zalog gotovih izdelkov ter zalog repromateriala v skladu z dinamiko nove proizvodnje in prodaje na slovenskem in tujih trgih, da na ruševinah Peka d.d. - v stečaju, ki so jih povzročili neodgovorni upravitelji ter financerji z davkoplačevalskim denarjem, zgradimo podjetje Peko nazaj, da bo postalo uspešno in ugledno, zdaj organizirano po inovativnem modelu zadruge z imenom Peko kooperativa z znanimi in odgovornimi lastniki in upravljalci.
Zavedamo se svoje odgovornosti, da smo dolžni našim zanamcem zapustiti državo in podjetja v boljšem stanju kot smo jih prejeli od naših prednikov. Več o tem, kako smo prišli do ideje in kako je potekalo delo, da smo prišli do novega poslovnega načrta in inovativnega poslovnega modela, si lahko preberete v rubriki poslovni načrt in inovativni poslovni model. Poslovni model Peko kooperativa je pilotni projekt, ki bo lahko rešitev za vsa druga naša državna podjetja. Sodelujte, dokažimo, da, hočemo, znamo in zmoremo.
VABIMO VSE K SODELOVANJU, DA ZMAGAMO SKUPAJ! 200.000 (10%) SLOVENCEV ZA NOVI PEKO
Zbiramo sredstva za odkup blagovne znamke, nepremičnin, strojev, opreme, repro materiala, zalog in zagonska sredstva za novo proizvodnjo na podlagi novega poslovnega načrta in novega poslovnega modela, da ohranimo 113 let tradicije Peka, znanje in izkušnje ter zgradimo novo globalno podjetje PEKO KOOPERATIVA - ZADRUGA. 300.000 Slovenk in Slovencev, državljank in državljanov za NOVI Peko po 20 €, ki hkrati s tem obveznim deležem postanete zadružniki Peko kooperativa. Če vas SAMO polovica to stori, bomo SKUPAJ ZMAGALI. Kar je največ vredno pri Peku, dobimo brezplačno. To so ljudje, njihove izkušnje, znanje, sposobnosti, modrosti in veselje do dela. Seveda, ko vse to združimo v novo zdravo jedro, se bo začel uspeh in ta bo nagradil delo vseh tudi z denarjem od prodanih odličnih izdelkov.
PRISTNI IN POŠTENI MEDČLOVEŠKI ODNOSI SO TEMELJ ZA USPEH
Sodelavci in vodje bodo vedno izbrani po ostrih merilih stroke, dobre morale in srčnosti. Kandidatke in kandidati za vodje, ki bodo prišli v ožji izbor, se bodo predstavili v videokonferencah in izbrani bodo od vseh zadružnikov z glasovanjem. Delali bomo vsi za enega, eden za vse. Lažne solidarnosti ne bo. Skušali bomo biti vrhunski profesionalci in najboljši možni prijatelji. Vsak zaposleni bo videl možnost svojega razvoja in kariere. Nagrajevanje bo sprotno glede na uspeh in dobre predloge in na koncu obračunskega obdobja z udeležbo pri dodani vrednosti – dobičku. Izobraževanje in izpopolnjevanje doma in v tujini bo stalnica. Skrbeli bomo za psihofizično zdravje (izleti, potovanja, rekreacija, športna tekmovanja, pikniki, počitniška dejavnost itd.) in za glasbeno udejstvovanje – v zvezi s tem je naš cilj ustanoviti zasedbo simfoničnega orkestra, ki bi sčasoma postal ambasador Peka kooperativa.
SODELOVANJE VSEH ZA SKUPNO DOBRO
V poslovanje Peko kooperativa bomo vključevali že otroke v osnovnih in mladino iz srednih šol, ki se bodo udeleževali nagradnih natečajev za najboljše kreacije izdelkov. Vzpostavili bomo tesno sodelovanje s fakultetami za oblikovanje in design, Ekonomsko fakulteto ter Fakulteto za računalništvo. Štipendirali bomo dijake in študente in jih pošiljali na študij v tujino. Sodelovali bomo z Inštitutom Jožef štefan in z Zavodom za raziskavo materialov. Vključevali bomo kooperante iz Tržiča in okolice, iz cele Slovenije in iz tujine. Z vsakim našim kupcem oz. zadružnikom bomo imeli stike preko spleta - za sugestije, kritike, dobre ideje bomo nagrajevali.
INOVATIVNOST, IZVIRNOST, LEPE OBLIKE, KAKOVOST, KORISTNOST, TRPEŽNOST IN CENOVNA DOSTOPNOST
Zavezani smo nenehnemu iskanju novih rešitev, kar se tiče obutve, oblačil in galanterije v smislu tehnologij izdelave kot tudi naravnih zdravih materialov (nano celuloza, industrijska konoplja). Čevelj, ki raste z otroško nogo, najboljša pametna drsalka na svetu, obutev ali oblačilo, ki si jo iz danih računalniških elementov kreira človek na drugem koncu sveta sam po svoji meri in okusu ter v predlaganih materialih in barvah, ko mu bo takoj ob vsakem vnosu predlaganega elementa, materiala in barve, znana cena. Skeniranje noge na daljavo preko internetne aplikacije. Pritegnitev k sodelovanju domačih znanih osebnosti in estradnikov po svetu. Izdelava izdelkov za vse starostne skupine in za ljudi s posebnimi potrebami. Možnost plačila na več obrokov, kupovanje izdelkov prihodnjih kolekcij v predplačilu.
ZRNO DO ZRNA POGAČA, KAMEN NA KAMEN PALAČA
Bistvo našega delovanja je, da imamo v zadrugi PEKO KOOPERATIVA vsi korist. Kupci, ki bodo nakupovali koristne odlične in vrhunske izdelke, z vsakim vašim nakupom naših izdelkov si boste z 10% od plačane cene povečali prostovoljni delež v zadrugi Peko kooperativa. To pa pomeni, da boste glede na pridobljene deleže udeleženi pri delitvi dodane vrednosti – dobička ali pa boste prostovoljne deleže porabili za nakup izdelkov. Princip pri delitvi dobička bo vedno enak po tretjinah. Kooperanti, ker bodo s sodelovanjem imeli delo in zaslužek, ki bodo prav tako lahko del zaslužka vlagali za pridobitev zadružnih deležev. Pomembno je, da ne bo nihče izkoriščan in se bo dobiček delil med vse deležnike. Kar je najbolj pomembno, tudi med tiste, ki neposredno proizvajajo – zaposlene in tudi med večkratne kupce naših odličnih izdelkov – zadružnike, ki bodo ne glede na višino deležev s pravico enega glasu soodločali neposredno o vseh pomembnih vprašanjih Peko kooperative – zadruge.
ZADRUŽNIKI V PEKO KOOPERATIVA BODO IMELI UGODNOSTI:
z vsakim nakupom od 10% plačane cene povečati delež v Peko kooperativa,
permanentna možnost dokupa prostovoljnih deležev,
udeležba glede na višino deleža pri delitvi dodane vrednosti - dobička,
možnost vnovčevanja prostovoljnih deležev pri nakupih izdelkov Peko kooperativa z dodatnimi popusti,
možnost kooperacijskega sodelovanja z delom in idejami, s svojimi izdelki ali storitvami,
prednost pri zaposlitvi in večje možnosti pridobitve štipendije za otroke,
ne glede na višino deleža en glas pri odločanju o vseh pomembnih vprašanjih zadruge Peko kooperativa.
ŠTEVILO ZADRUŽNIKOV JE OMEJENO, ZATO NE ODLAŠAJTE!
Najlepša HVALA, če ste odločili podpreti ta pilotni vseskovenski projekt!
Gibanje Osveščeni Prebivalci Slovenije - Gibanje OPS
ZADNJA POŠTENA PONUDBA STEČAJNI UPRAVITELJICI IN STEČAJNEMU SENATU V ZADEVI PEKO d.d. - v STEČAJU!
2016-04-01 07:06:08
Združenje v Gibanju OPS – Osveščeni Prebivalci Slovenije
Stara Vrhnika 116
1360 VRHNIKA
info@gibanje-ops.com
gibanjeops2013@gmail.com
Telefon: O31-274-419
Matična številka: 1206281
Davčna številka: 93642091
Stečajna upraviteljica, mag. Tadeja Tamše
Peko d. d. v stečaju
Cesta Ste Marie aux Mines 5,
4290 Tržič
JAVNA ZADNJA PONUDBA
za prevzem v roke prvotnih opeharjenih lastnikov-ljudstva-davkoplačevalcev in delavcev ter malih delničarjev blagovne znamke Peko, proizvodnih, skladiščnih, trgovskih ter drugih poslovnih prostorov, strojev in opreme ter prevzem zalog gotovih izdelkov ter zalog repromateriala v skladu z dinamiko nove proizvodnje in prodaje na slovenskem in tujih trgih, da na ruševinah Peka d.d. - v stečaju, ki so ga povzročili nevestni upravitelji ter financerji z davkoplačevalskim denarjem, zgradimo podjetje Peko nazaj, da bo postalo uspešno in ugledno podjetje, zdaj organizirano po inovativnem modelu zadruge z imenom Peko Slovenija kooperativa z znanimi in odgovornimi lastniki in upravljalci.
1. Za najem oz. prevzem vsega, kar je ostalo od Peka d.d. - v stečaju, ponujamo prevzem plačevanja vseh tekočih stroškov od dne 3.05. 2016, ko bomo v skladu z Akcijskim načrtom in Poslovnim načrtom Peko Slovenija kooperativa ponovno začeli s proizvodnjo z začetnimi 25 zaposlenimi.
2. Po prevzemu upravljanja z vsem premoženjem Peko d.d. - v stečaju bomo prevzemniki odločali, komu bomo oddali v najem poslovne prostore, ki jih trenutno ne bomo potrebovali. Ob tem bomo poskrbeli in bomo proste prostore, stroje in opremo oddali zgolj za plačilo tekočih stroškov, prednostno takim najemnikom, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki sovpadajo z našo dejavnostjo izdelave obutve, galanterije in oblačil.
3. K sodelovanju za uspeh Peko Slovenija kooperativa bomo povabili vsakogar, ki želi sodelovati za ustvarjanje skupnega dobrega, povezali se bomo z vsemi institucijami v državi in širše, da bi uspešno delovali na domačem in svetovnih trgih. V Peku Slovenija kooperativa ne bo nikakršnega izkoriščanja nikogar, podjetje bo delovalo v širšo družbeno korist in v simbiozi z naravo. Vse to je zapisano v Poslovnem načrtu in inovativnem poslovnem modelu, ki ga prilagamo.
4. Res bi bila popolna norost najemati proti plačilu nekaj, kar je tako in tako lastnina generacije delavcev ter malih delničarjev Peka in davkoplačevalcev, ki smo morali brez da bi nas kdo kaj vprašal, plačevati milijone evrov za podaljševanje agonije Peka d.d., in zato, da so si posamezni vplivneži v in izven podjetja Peko d.d. polnili svoje lastne žepe in pomagali do zaslužkov raznim prijateljem ter znancem.
5. Bankirji v državnih bankah, ki so dajali slabo zavarovane kredite, nadzorni sveti bank, uprave bank v večinski državni lasti, ki smo jih večkrat dokapitalizirali davkoplačevalci, guvernerji banke Slovenije, poslovodstva Peka d.d. in člani nadzornih svetov Peka d.d. so odgovorni za propad Peka d.d., kar mora ugotoviti stečajna upraviteljica ter sodišče in drugi organi države, ter od njih zahtevati in iztožiti poplačilo za povzročeno škodo. Vsi, ki so zasedali razno razne zelo dobro in pretirano dobro plačane položaje, imajo imena in priimke. Poskušati polniti stečajno maso od oškodovancev delavcev in davkoplačevalcev je najmanj perverzno in predvsem nemoralno. Poplačilo bank iz tega, kar je ostalo, pa pomeni vnovično dajati na razpolago denar od razprodaj imetja delavcev, malih delničarjev in davkoplačevalcev, ki bo končal znova Bog ve, kje. Razprodati, kar je ostalo po uničenju podjetja in je nastajalo več kot stoletje, ni težko, veliko težje je iz tega, kar je ostalo, narediti novo uspešno podjetje, da se obdrži vsaj večino znanja in izkušenj, ki je nastalo v 113 letih tradicije, ko za to ni možno postaviti nobene cene, ker se tega prodati ne da, možno pa je uporabiti za SKUPNO DOBRO ob sodelovanju celotne države in ob sodelovanju vseh, ki želimo delati. Dokažimo končno, da zmoremo, če se zedinimo za delo za SKUPNO DOBRO.
6. Oškodovanci davkoplačevalci-prostovoljci in delavci smo se združili, da smo pripravili poslovni načrt in inovativni poslovni model, po katerem se bomo organizirali v zadrugo in bomo zgradili nazaj in še boljše na ruševinah Peka nazaj, kar so nevestni ljudje, ki jim lahko rečemo kar razbojniki, podrli, saj nam ni vseeno za 113 let tradicije, minulega dela več slovenskih generacij marljivih ljudi, ki so v Peku pustili svoje zdravje in nekateri celo življenje. Vse, kar je v 113 letih nastalo, so naredili z odrekanjem, tudi prostovoljnim udarniškim delom ter samoprispevki. To delamo tudi zaradi ohranjanja naše kulturne dediščine in zaradi ohranjanja časti in spomina do ustanovitelja Peka, gospoda Petra Kozine.
7. Zato predlagamo, da sodišče v Kranju začne razumeti, da nismo dolžni za najem, kar je v bistvu naše, plačevati nobenih najemnin, pričakujemo pa od predstavnikov države, da se vsem oškodovancem opravičijo ter naredijo vse in pomagajo uresničiti Poslovni načrt in inovativni model Peko Slovenija kooperativa, ki bo model za razrešitev težav vseh podjetij v večinski državni lasti (država smo mi državljani), ki gredo po enaki poti kot je šel Peko d.d. in za vzpostavitev novih podjetij, ki bodo nastala zaradi novega uspešnega in učinkovitega razvoja ter razcveta slovenskega gospodarstva.
Iniciatorji prostovoljci in vsi, ki so že in še bodo izrazili željo po delati v Peku Slovenija kooperativa, smo zavezani uresničiti Poslovni načrt in inovativni poslovni model v skladu s časovnico Akcijskega načrta za ponovni zagon proizvodnje na pogorišču Peka d.d. – v stečaju, zdaj v Peku Slovenija kooperativa, zato lepo prosimo, da stečajna upraviteljica in sodišče preneha zavlačevati in nam omogoči nemoteno delo v skladu s to ponudbo in Poslovnim načrtom ter inovativnim poslovnim modelom.
OBRAZLOŽITEV STEČAJNEMU SENATU
V uvodu ugotavljamo, da je Peko 113 let staro podjetje. V letih po drugi svetovni vojni je bilo nasilno podržavljeno z razlastitvijo prvotnih zasebnih lastnikov komanditne družbe Knez in preimenovano v družbeno socialistično podjetje Triglav. Leta 1953 so podjetje Triglav preimenovali nazaj v Peko. V času zaprtega jugoslovanskega 22 milijonskega trga je Peko zaposloval preko 4.000 delavcev, ki so bili tudi neposredni upravljalci podjetja. Po letu 1991, ko je Jugoslavija razpadla, je Peko izgubil tudi večji del tega trga in mnogo premoženja, ki so ga ustvarile generacije delavcev širom Jugoslavije, saj so bile trgovine in drugi poslovni prostori v mnogih, na novo vzpostavljenih državah na tleh bivše Jugoslavije, kar podržavljene. Za nekatere nepremičnine še danes potekajo sodni postopki, kar nekaj je nepremičnin, ki jih Peko d.d., neustavni naslednik Peka ni dobil nazaj. Po začetku propada Peka se je zgodilo PROTIUSTAVNO IN PROTI MEDNARODNI ZAKONODAJI IN PAKTOM preoblikovanje družbene lastnine v državno, kar bomo pojasnili v nadaljevanju s pomočjo zapisa opaženega na www.pravapeticija.com in sicer konkretno na pobudi za ustavno pobudo, ki jo je podpisalo že preko 1.000 podpisnikov na elektronskem naslovu:
http://www.pravapeticija.com/ustavna_pobuda_zaradi_razlastitve_nas_dravljanov
»Ukradeno blago!
PROTIUSTAVNA RAZLASTITEV DRUŽBENE LASTNINE 1991-1992 IN DALJE PO USTAVI REPUBLIKE SLOVENIJE 1991 je bila izvršena po navedenih začetnih petih (5) Zakonih, katerim so sledili mnogi drugi. Izvršni svet Skupščine RS je na 104. seji 16.7.1991 določil besedilo PREDLOGOV: - ZAKONA O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ - ESA 147 - ZAKONA O AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PRIVATIZACIJO - ESA 148 - ZAKONA O SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ - ESA 143 - ZAKONA O DENACIONALIZACIJI – ESA 299 - ZAKONA O ZADRUGAH – ESA 141, ki so bili objavljeni v Poročevalcu SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE IN SKUPŠČINE SFR JUGOSLAVIJE, Ljubljana, 25. julij 1991, Letnik XVII, štev.21. Iz seznama spodaj lahko vidimo dobršen del Zakonov in njihovih sprememb ter drugih predpisov objavljenih v Ur. l. RS (Ur. l. SRS - RS ni z lahkoto dosegljiv preko spletne strani RS pred letom 1991, kot tudi ne Ur. l. SFRJ), ki so del neustavnega delovanja zakonodajne in izvršne oblasti RS. Družbena lastnina je bila zasebna oblika lastnine v nerazdelni obliki in je bila last vseh državljanov (enako kot družinska in podobno kot delniška družba ali zadruga, ki sta razdelna oblika lastnine). Po osamosvojitvi jo je varovala tudi nova Ustava RS 1991 v 33. členu, ki govori o pravici do zasebne lastnine in v 69. členu, ki govori, da se lastninska pravica lahko odvzame ali omeji le v javno korist. Družbeno lastnino prav tako varuje Splošna deklaracija človekovih pravic - SDČP generalne skupščine OZN iz leta 1948 z resolucijo št. 217 A (III) , ki v svojem 17. členu govori, da ima vsak pravico do lastnine, tako sam kot skupaj z drugimi, in da lastnine ni možno enostransko odvzeti, ter v svojem 30. členu, da ne država kot posameznik ali skupina ne morejo delovati tako, da bi hotelo uničiti pravice v njej. Podobno kot deklaracija OZN govori Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Rim 1950, ki se naslanja nanjo in, ki v svojem Dodatnem protokolu Paris, 1952, varuje zasebno lastnino tako, da se je ne more odvzeti samo v primeru javnega interesa, kot predvideva Ustava RS v svojem 69. členu, ki dobesedno sledi protokolu. Skupščina in Izvršni svet RS, oziroma kasneje Vlada RS in Državni zbor RS, sta tako delovala v nasprotju z lastno Ustavo RS 1991 in mednarodnimi pravnimi standardi kot sta SDČP in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in svoboščin, ko sta družbeno lastnino odvzela znanim lastnikom. Pri tem nista z nobeno uradno listino ali postopkom kot je npr. zakonodajni referendum, dokazala soglasja znanih lastnikov za pravico in upravičenost odvzema ali izkazala odvzema v upravičenosti v javnem interesu po 69. členu Ustave RS. Tako Vlada RS kot DZ 2 RS sta izvedla neustaven udar pri razlastitvi in družbeno lastnino znanih lastnikov podržavila ali preoblikovala v osebno zasebno lastnino. Ustava RS ne pozna kategorije državne lastnine in sta tako s sprejetjem navedenih Zakonov ustvarila neustavno in nezakonito lastniško stanje in ustavno neobstoječo državno lastnino, katero na veliko razprodajata vse od sprejema neustavnih predpisov pod izgovorom “umika države iz lastništva in privatizacijo državne lastnine”. Vlada RS in DZ RS sta imela na voljo 90. člen (zakonodajni referendum) Ustave RS, s katerim bi lahko pridobili soglasje ali ne, lastnikov družbene lastnine za spremembo družbene lastnine v drugo obliko ali ne. Ker Vlada RS in DZ RS (skupščina) nista izvedla referendum o izrazu volje lastnikov, to je državljanov, da bi zakon preverila na referendumu, kot nista izvedla pogovor v obliki zborov delavcev z zaposlenimi kot lastniki in upravljalci, zborov krajanov in občanov kot lastnikov in kot neposrednih vlagateljev v družbeno lastnino ali vlagateljev preko samoprispevkov v družbeno lastnino, da bi jih seznanila z vsebino Zakonov, so vsi tako sprejeti predpisi nični in protiustavni in pregonljivo po: - Ustavi RS 1991 - Splošni deklaracija človekovih pravic po OZN, 1948 - Evropski konvenciji o varovanju človekovih pravic, Rim 1950 in dodatnem protokolu, Paris 1952 Družbena lastnina je imela po Ustavi SFRJ (Jugoslavije) in SRS (Slovenije) iz leta 1974 in Ustavi RS 1991 zapisano in varovano načelo: - tržnega gospodarstva, - vlagateljstva - svobodne menjave dela, čeprav so zagovorniki podržavljenja nesramno trdili, da tega nima. Vlagatelju v družbeno lastnino je bilo zagotovljeno celo ustavno varovanje (po ustavi SFRJ inj SRS) vloženih sredstev in drugih ugodnosti določenih z zakonom, kar pa ustava Republike Slovenije nima, in je bilo osebno domače ali tuje vlaganje bolj zaščiteno kot je danes. 3 I. Del A. ZAKON O PODJETJIH in ZAKON O GOSPODARSKIH DRUŽBAH obsegata: 1. Zakon o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 77/88 z dne 31. 12. 1988 2. Popravek zakona o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 40/89 z dne 7. 7. 1989 3. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 40/89 z dne 7. 7. 1989 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 46/90 z dne 10. 8. 1990 5. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih Ur. l. SFRJ, št. 61/90 z dne 19. 10. 1990 6. Zakon o gospodarskih družbah – ZGD, Ur. l. RS, št. 30/93 z dne 10. 6. 1993 7. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah – ZGD- A, Ur. l. RS, št. 29/94 z dne 31. 5. 1994 8. Zakon o spremembi Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-B, Ur. l. RS, št. 82/94 z dne 30. 12. 1994 9. Zakon o spremembah Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-C, Ur. l. RS, št. 20/98 z dne 13. 3. 1998 10. Zakon o dopolnitvi Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-D, Ur. l. RS, št. 84/98 z dne 11. 12. 1998 11. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah- ZGD-E, Ur. l. RS, št. 6/99 z dne 29. 1. 1999 12. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških - ZP-L, Ur. l. RS, št. 31/2000 z dne 7. 4. 2000 13. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-F, Ur. l. RS, št. 45/01 z dne 7. 6. 2001 14. Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-F, Ur. l. RS, št. 59/01 z dne 19. 7. 2001 15. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi šestega odstavka 580. člena Zakona o gospodarskih družbah, št. U-I-135/00-77, Ur. l. RS, št. 93/02 z dne 4. 11. 2002 4 16. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah -ZGD-G, Ur. l. RS, št. 57/04 z dne 27. 5. 2004 17. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-H, Ur. l. RS, št. 139/04 z dne 28. 12. 2004 18. Zakon o gospodarskih družbah – ZGD (uradno prečiščeno besedilo - ZGD-UPB1), Ur. l. RS, št. 15/2005 z dne 17. 2. 2005 B. ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ in ZAKON O ZAKLJUČKU LASTNINJENA IN PRIVATIZACIJI PRAVNIH OSEB V LASTI SLOVENSKE RAZVOJNE DRUŽBE obsegata: 1. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Ur. l. RS, št. 55/92 z dne 20. 11. 1992 2. Zakon o spremembah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, Ur. l. RS, št. 7/93 z dne 4. 2. 1993 3. UREDBA o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij, Ur. l. RS, št. 13/1993 z dne 12. 3. 1993 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, Ur. l. RS, št. 31/93 z dne 11. 6. 1993 5. UREDBA o izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov, Ur. l. RS, št. 40/1993 z dne 17. 7. 1993 6. Odločba o razveljavitvi tretjega odstavka 51. člena in o ugotovitvi, da določbe 48.a, 48.b in 48.c člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij niso v neskladju z ustavo, Ur. l. RS, št. 32/94 z dne 10. 6. 1994 7. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, Ur. l. RS, št. 1/96 z dne 12. 1. 1996 8. Zakon o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo - ZLPPOD, Ur. l. RS, št. 40/1997 z dne 4. 7. 1997 9. Odločba o razveljavitvi 22. člena zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo, in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo, Ur. l. RS, št. 13/2002 z dne 15. 2. 2002 5 10. Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe, Ur. l. RS, št. 30/1998 z dne 16. 4. 1998, glej skupaj z Zakonom o slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranj podjetij 11. Zakona o odkupu terjatev do Iraka, Kube in Ljudske republike Angole ter Zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega namena, Ur. l. RS, št. 55/1992 z dne 20. 11. 1992 12. Zakona o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb, Ur. l. RS, št. 7/1993 z dne 4. 2. 1993 13. Sklep o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti republike Slovenije - samoprispevek, Ur. l. RS, št. 10/91 z dne 26.8.1991 C. ZAKON O AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PRESTRUKTURIRANJE IN PRIVATIZACIJO, ZAKON O SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ in ZAKON O SLOVENSKI RAZVOJNI DRUŽBI IN PROGRAMU PRESTRUKTURIRANJA PODJETIJ obsegajo: 1. Zakon o Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, Ur. l. RS, št.7/1993 z dne 4.2.1993 2. Zakon o Skladu Republike Slovenije za razvoj, Ur. l. RS, št. 7/1993 z dne 4. 2. 1993 3. Zakon o prevzemu določenih obveznosti podjetij, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj, Ur. l. RS, št. 7/1993 z dne 4. 2. 1993 4. ODLOK o poravnavanju odloženih davkov in prispevkov za podjetja, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj, Ur. l. RS, št. 59/1992 z dne 11. 12. 1992 5. Zakon o poravnavanju odloženih davkov in prispevkov za podjetja, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj, Ur. l. RS, št. 7/1993 z dne 4. 2. 1993 6. Zakon o slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranj podjetij, Ur. l. RS, št. 39/1997 z dne 30. 6. 1997, glej skupaj z Zakonom o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe 7. Zakon o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, Ur. l. RS, št. 50/2004 z dne 6.5.2004 6 D. DRUGI ZAKONI O LASTNINJENJU DRUŽBENE LASTNINE so: 1. Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini - ZLNDL, Ur. l. RS, št. 44/1997 z dne 24. 7. 1997 2. Zakon o dopolnitvah zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini - ZLNDL-A, Ur. l. RS, št. 59/2001 z dne 19. 7. 2001 3. Zakon o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini - ZLSZDL, Ur. l. RS, št. 16/1996 z dne 22. 3. 1996 4. Zakon o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini - ZLSZDL, Ur. l. RS, št. 16/1996 z dne 22. 3. 1996 5. Odločba o razveljavitvi zakona o lastninjenju spomenikov in znamenitosti in o roku, po katerem začne razveljavitev veljati, Ur. l. RS, št. 9/1999 z dne 13. 2. 1999 6. Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini - ZLKSDL, Ur. l. RS, št. 89/1999 z dne 4. 11. 1999 7. Popravek zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini - ZLKSDL, Ur. l. RS, št. 107/1999 z dne 24. 12. 1999 8. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo - ZIS-B, Ur. l. RS, št. 101/2003 z dne 21. 10. 2003 9. Zakon o vodah - ZV-1, Ur. l. RS, št. 67/2002 z dne 26. 7. 2002 10. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah - ZV-1A, Ur. l. RS, št. 57/2008 z dne 10. 6. 2008 11. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah - ZV-1B, Ur. l. RS, št. 57/2012 z dne 27. 7. 2012 12. Zakon o dopolnitvah Zakona o vodah - ZV-1C, Ur. l. RS, št. 100/2013 z dne 6. 12. 2013 13. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah - ZV-1D, Ur. l. RS, št. 40/2014 z dne 3. 6. 201 14. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah - ZV-1E, Ur. l. RS, št. 56/2015 z dne 29. 7. 2015 15. Zakon o varstvu okolja - ZVO-1, Ur. l. RS, št. 41/2004 z dne 22. 4. 2004 7 16. Zakon o ohranjanju narave - ZON, Ur. l. RS, št. 56/1999 z dne 13. 7. 1999 E. ZAKON O BANKAH IN HRANILNICAH in ZAKON O BANČNIŠTVU (od leta 2006 do 2015 in vsebuje vsaj 16 sprememb) obsegata: 1. Zakon o bankah in hranilnicah, Ur. l. RS, št. 1/1991 z dne 25. 6. 1991 2. Zakon o spremembi zakona o bankah in hranilnicah, Ur. l. RS, št. 38/1992 z dne 1. 8. 1992 3. Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o bankah in hranilnicah, Ur. l. RS, št. 46/1993 z dne 6. 8. 1993 4. Ustavni zakon o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 45/1994 z dne 22. 7. 1994 5. Zakon o bančništvu – ZBan-1, Ur. l. RS, št. 131/06 z dne 14. 12. 2006 6. Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o bančništvu - ZBan-1A, Ur. l. RS, št. 1/08 z dne 4. 1. 2008 7. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-1B, Ur. l. RS, št. 109/08 z dne 19. 11. 2008 8. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-1C, Ur. l. RS, št. 19/09 z dne 13. 3. 2009 9. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-1D, Ur. l. RS, št. 98/09 z dne 4. 12. 2009 10. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-1E, Ur. l. RS, št. 79/10 z dne 8. 10. 2010 11. Zakon o bančništvu (uradno prečiščeno besedilo - ZBan-1-UPB5), Ur. l. RS, št. 99/2010 z dne 7. 12. 2010 12. P O P R A V E K uradnega prečiščenega besedila Zakona o bančništvu - ZBan-1- UPB5p, Ur. l. RS, št. 52/2011 z dne 29. 6. 2011 13. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah in sistemih - ZPlaSS-B, Ur. l. RS, št. 9/2011 z dne 11. 2. 2011 - elektronski denar 8 14. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-1F, Ur. l. RS, št. 35/2011 z dne 13. 5. 2011 15. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-1G, Ur. l. RS, št. 59/2011 z dne 25. 7. 2011 16. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-1H, Ur. l. RS, št. 85/2011 z dne 25. 10. 2011 17. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-1I, Ur. l. RS, št. 48/2012 z dne 26. 6. 2012 18. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-1J, Ur. l. RS, št. 105/2012 z dne 27. 12. 2012 19. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-1K, Ur. l. RS, št. 56/2013 z dne 2. 7. 2013 20. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-1L, Ur. l. RS, št. 96/2013 z dne 22. 11. 2013 - razlastitev malih delničarjev 21. Zakon o bančništvu - ZBan-2, Ur. l. RS, št. 25/2015 z dne 13. 4. 2015 F. ZAKON O UKREPIH REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KREPITEV STABILNOSTI BANK obsega: 1. Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank - ZUKSB, Ur. l. RS, št. 105/2012 z dne 27. 12. 2012 1. U R E D B A o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, Ur. l.RS, št. 103/2013 z dne 11. 12. 2013 2. Klasifikacija zunaj bilančnih postavk (potencialnih terjatev), Ur. l. RS, št. 103/2013 z dne 11. 12. 2013 3. Metodologija za ocenjevanje realne dolgoročne ekonomske vrednosti terjatev oziroma potencialnih terjatev, Ur. l. RS, št. 103/2013 z dne 11. 12. 2013 4. Merila za določitev višine letne provizije glede na ročnost poroštvene pogodbe, Ur. l. RS, št. 103/2013 z dne 11. 12. 2013 9 Uredbi, ki sta prenehali veljati: 1. U R E D B A o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, Ur. l. RS, št. 51/2013 z dne 14. 6. 2013 2. Priloga 2: Metodologija za ocenjevanje realne dolgoročne ekonomske vrednosti kreditnih terjatev 3. U R E D B A o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, Ur. l. RS, št. 22/2013 z dne 15. 3. 2013 G. ZAKON O ZAVAROVALNICAH, ZAKON O ZAKON O ZAVAROVALNIŠTVU in ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU ZAVAROVALNIC obsegata: 1. Zakon o zavarovalnicah, Ur. l. RS, št. 64/1994 z dne 14. 10. 1994, 2. P O P R A V E K zakona o zavarovalnicah, Ur. l. RS, št. 35/1995 z dne 23. 6. 1995, 3. Zakona o zavarovalništvu - ZZavar, Ur. l. RS, št. 13/2000 z dne 17. 2. 2000, 4. Odločba o razveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, Ur. l. RS, št. 40/01, 5. Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic - ZLPZ-1, Ur. l. RS, št. 44/2002 z dne 21. 5. 2002, 6. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic - ZLPZ-1A ?, 7. Zakon o lastninskem preoblikovanju nenominiranega kapitala zavarovalnic - ZLPNKZ?. H. ZAKON O AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET IN INFORMIRANJE (UNIČENJE SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA - SDK, glej III. Del), ZAKON O DAVČNEM POSTOPKU in ZAKON O PLAČILNEM PROMETU obsegajo: 1. Zakon o agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Ur. l. RS, št. 48/1994 z dne 5. 8. 1994 2. Odločba US RS, Ur. l. RS, št. 18/1995 z dne 24. 3. 1995 10 3. Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Ur. l. RS, št. 58/1995 z dne 13. 10. 1995 4. Zakon o davčnem postopku - ZDavP, Ur. l. RS, št. 18/1996 z dne 2. 4. 1996 5. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku - ZDavP-A, Ur. l. RS, št. 87/1997 z dne 29. 12. 1997 6. Zakon o plačilnem prometu - ZPlaP, Ur. l. RS, št. 30/2002 z dne 5. 4. 2002 7. Zakon o ukinitvi Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij - ZUARLPP, Ur. l. RS, št. 80/2004 z dne 23. 7. 2004 I. ZAKON O SLOVENSKEM ODŠKODNINSKEM SKLADU IN ZAKON O PREOBLIKOVANJU KAPITALSKE DRUŽBE POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA obsegata: 1. Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu, Ur. l. RS, št. 7/1993 z dne 4. 2. 1993 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, Ur. l. RS, št. 48/1994 z dne 5. 8. 1994 3. Zakon o dopolnitvi Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu - ZSOS-B, Ur. l. RS, št. 9/2011 z dne 11. 2. 2011 4. Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu - ZSOS-UPB2, Ur. l. RS, št. 21/2011 z dne 21. 3. 2011 5. Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe, Ur. l. RS, št. 79/2010 z dne 8. 10. 2010 6. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe - ZPKDPIZ-A, Ur. l. RS, št. 26/2011 z dne 8. 4. 2011 7. Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/najvecje-druzbe/kapitalska-druzbapokojninskega-in-invalidskega-zavarovanja 8. Prodaja kapitalskih naložb, http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/prodaja-kapitalskih-nalozb 11 9. Osebna izkaznica, http://www.sdh.si/sl-si/o-druzbi/osebna-izkaznica J. ZAKON O UPRAVLJANJU KAPITALSKIH NALOŽB REPUBLIKE SLOVENIJE obsega: 1. Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije - ZUKN, Ur. l. RS, št. 38/2010 z dne 14. 5. 2010 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije - ZUKN-A, Ur. l. RS, št. 18/2011 z dne 15. 3. 2011 3. Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije - ZUKN-B, Ur. l. RS, št. 77/2011 z dne 3. 10. 2011 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije - ZUKN-C, Ur. l. RS, št. 22/2012 z dne 23. 3. 2012 K. ZAKON O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH in ZAKON O JAVNIH SKLADIH obsegata: 1. Zakon o gospodarskih javnih službah, Ur. l. RS, št. 32/1993 z dne 17. 6. 1993 2. Zakon o javnih skladih - ZJS, Ur. l. RS, št. 22/2000 z dne 10. 3. 2000 L. ZAKON O SLOVENSKEM DRŽAVNEM HOLDINGU obsega: 1. Zakon o Slovenskem državnem holdingu - ZSDH, Ur. l. RS, št. 105/2012 z dne 27. 12. 2012 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holding - ZSDH-A, Ur. l. RS, št. 39/2013 z dne 6. 5. 2013 3. Zakon o Slovenskem državnem holdingu - ZSDH-1, Ur. l. RS, št. 25/2014 z dne 11. 4. 2014 12 M. ZAKON O DENACIONALIZACIJI in ZAKON O ZAČASNI PREPOVEDI SEČNJE GOZDOV V DRUŽBENI LASTNINI IN ZAČASNI PREPOVEDI PROMETA Z NEPREMIČNINAMI V DRUŽBENI LASTI obsegata: 1. Zakon o denacionalizaciji, Ur. l. RS, št. 27/1991 z dne 29. 11. 1991 2. Odločba o razveljavitvi 92. člena Zakona o denacionalizaciji, Ur. l. RS, št. 56/92 z dne 27. 11. 1992 3. Odločba o razveljavitvi nekaterih določb Zakona o denacionalizaciji in ugotovitvi, da 14. člen ni v neskladju z ustavo, Ur. l. RS, št. 13/93 z dne 12. 3. 1993 4. Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o denacionalizaciji, Ur. l. RS, št. 31/93 z dne 11. 6. 1993 5. Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini, Ur. l. RS, št. 26/90 z dne 6. 7. 1990 6. Zakon o dopolnitvah zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini, Ur. l. RS, št. 43/90 z dne 28. 11. 1990 7. Zakon o spremembi zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini, Ur. l. RS, št. 2/91-I z dne 28. 6. 1991 N. ZAKON O ZADRUGAH in ZAKON O ZDRUŽEVANJU KMETOV obsegata: 1. Zakon o združevanju kmetov, Ur. l. SRS, št. 1/79 in 1/86, prenehal veljati 2. Zakon o prenehanju veljavnosti zakona o združevanju kmetov, Ur. l. RS, št. 14/90 3. Zakon o zadrugah – Zzad, Ur. l. RS, št. 13/92 z dne 20. 3. 1992 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah - ZZad-A, Ur. l. RS, št. 7/93 z dne 4. 2. 1993 5. Obvezna razlaga 67. člena zakona o zadrugah, Ur. l. RS, št. 22/1994 z dne 28. 4. 1994 6. Obvezna razlaga seznama podjetij iz 57. člena zakona o zadrugah – 4. točka B razdelka “Vinske kleti” - ORSPZZad, Ur. l. RS, št. 35/1996 z dne 5. 7. 1996 13 7. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah - ZZad-B, Ur. l. RS, št. 41/2007 z dne 11. 5. 2007 8. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah - ZZad-C, Ur. l. RS, št. 87/2009 z dne 2. 11. 2009 9. Zakon o zadrugah - ZZad-UPB2, Ur. l. RS, št. 97/2009 z dne 30. 11. 2009 O. ZAKON O AGRARNIH SKUPNOSTIH obsega: 1. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, Ur. l. RS, št. 5/1994 z dne 4. 2. 1994 2. Zakon o spremembah zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, Ur. l. RS, št. 38/1994 z dne 30. 6. 1994, 3. Zakon o spremembi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic - ZPVAS-B, Ur. l. RS, št. 69/1995 z dne 1. 12. 1995 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic - ZPVAS-C, Ur. l. RS, št. 22/1997 z dne 18. 4. 1997 5. Zakon o spremembi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic - ZPVAS-D, Ur. l. RS, št. 56/1999 z dne 13. 7. 1999 6. Zakon o dopolnitvi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic - ZPVAS-E, Ur. l. RS, št. 72/2000 z dne 11. 8. 2000 7. Zakon o dopolnitvi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic - ZPVAS-F, Ur. l. RS, št. 87/2011 z dne 2. 11. 2011 8. ZUUJFO, Ur. l. RS, št. 14/2015 z dne 28. 2. 2015 9. Zakon o agrarnih skupnostih - ZAgrS, Ur. l. RS, št. 74/2015 z dne 2. 10. 2015 P. ZAKON O SKLADU KMETIJSKIH ZEMJLIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE in ZAKON O GOZDOVIH obsegata: 1. Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 10/1993 z dne 24. 2. 1993 14 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije - ZSKS-A, Ur. l. RS, št. 1/1996 z dne 12. 1. 1996 3. Popravek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije - ZSKZ-A, Ur. l. RS, št. 23/1996 z dne 29. 4. 1996 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije - ZSKZ-B, Ur. l. RS, št. 8/2010 z dne 5. 2. 2010, 5. Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije - ZSKZ-UPB2, Ur. l. RS, št. 19/2010 z dne 12. 3. 2010 6. Zakon o gozdovih, Ur. l. RS, št. 30/1993 z dne 10. 6. 1993 7. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih - ZG-B, Ur. l. RS, št. 110/2007 z dne 3. 12. 2007 8. Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o gozdovih - ZG-C, Ur. l. RS, št. 106/2010 z dne 27. 12. 2010 9. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih - ZG-D, Ur. l. RS, št. 63/2013 z dne 26. 7. 2013 10. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih - ZG-E, Ur. l. RS, št. 17/2014 z dne 7. 3. 2014 11. Zakon o spremembah Zakona o gozdovih - ZG-F, Ur. l. RS, št. 24/2015 z dne 10. 4. 2015 12. Zakon o ohranjanju narave - ZON, Ur. l. RS, št. 56/1999 z dne 13. 7. 1999 s PRILOGO: Seznam naravnih znamenitosti, redkosti oziroma prirodnih znamenitosti, ki so v celoti, ali katerih deli so v družbeni lastnini v sredstvih podjetij ali drugih pravnih oseb in preidejo v last države Q. ZAKON O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU IN DRUGI LASTNIŠKI ZAKONI obsegajo: 1. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/07 z dne 31. 12. 2007 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-A, Ur. l. RS, št. 40/09 z dne 29. 5. 2009 15 3. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-B, Ur. l. RS, št. 59/09 z dne 30. 7. 2009 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-C (Uradni list RS, št. 52/10 z dne 30. 6. 2010 5. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-D, Ur. l. RS, št. 26/11 z dne 8. 4. 2011 6. Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb – ZPUOOD, Ur. l. RS, št. 87/11 z dne 2. 11. 2011 7. Odločba o razveljavitvi 34. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na predpis iz 2. točke prvega odstavka 114. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in na opravila upravitelja v stečajnem postopku, na katera ta zakon veže pravico do nagrade upravitelju, opravljena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Odločba o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Kopru in sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici ter sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici, Ur. l. RS, št. 23/12 z dne 26. 3. 2012 8. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-E, Ur. l. RS, št. 47/13 z dne 31. 5. 2013 9. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – uradno prečiščeno besedilo – UPB7-ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013 10. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-F, Ur. l. RS, št. 100/13 z dne 6. 12. 2013 11. Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-F (Ur. l. RS, št. 10/15 z dne 16. 2. 2015 12. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – uradno prečiščeno besedilo – UPB8-ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 13/14 z dne 17. 2. 2014 16 132014 16 13. Popravek Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – uradno prečiščeno besedilo – UPB8-ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 10/15 z dne 16. 2. 2015 14. Obligacijski zakonik – OZ, Ur. l. RS, št. 83/01, 32/04 – UROZ195, 28/06 – odločba US, 29/07 – odločba US in 40/07 – OZ-A 15. Zakon o dedovanju – ZD, Ur. l. SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 17/91-I – ZUDE, 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ 16. Zakon o gospodarskih družbah - ZGD-1, Ur. l. RS, št. 42/06, 60/06 – popravek 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B in 67/07 – ZTFI 17. Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, Ur. l. RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo in 67/07 – ZS-G 18. Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih – ZNVP, Ur. l. RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo in 67/07 – ZTFI 19. Zakon o sodnem registru – ZSReg, Ur. l. RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo 20. Zakon o zemljiški knjigi - ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/03 R. ZDRAVSTVENA IN POKOJNINSKA ZAKONODAJA obsegata: 1. Zakone zdravstvenega področja; II. Steber zdravstvenega zavarovanja in poizkus odvzema družbenega lastništva v zdravstvu, koncesionarstvo na račun državnih sredstev,.. 2. Zakone invalidsko pokojninskega področja vsebuje tudi osebne zasebne zavarovalnice in zavarovanja,... S. ZAPOREDNI DOKUMENTI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE 1. Nacionalni reformni program - NRP, več zaporednih dokumentov z istim imenom 2. Program stabilnosti - PS (Pakt stabilnosti), več zaporednih dokumentov z istim imenom 3. Socialni sporazum 2015/2016 – SP, več zaporednih dokumentov z istim imenom 4. Klasifikacija naložb slovenskega državnega holding, št. 47600-2/2013/10, dne 6.2.2013, a. Strateške naložbe b. Pomembne naložbe c. Portfeljske naložbe 17 5. Zadeva: Gradivo na temo privatizacija - zadeva, št. 001-268/2014/2, dne 10.10.2014 6. Strategije: a. Strategija upravljanja kapitalskih naložb, dokument vlade RS – 2015 b. Strategija slovenskega bančnega sektorja, dokument vlade RS – 2015 c. Strategija za sektor zavarovalništva, dokument vlade RS – 2015 Vse navedene listine - dokumenti vsebujejo dogovore in taktiko odprodaje državne - družbene lastnine in so javnosti še manj poznani in dostopni kot Zakoni. V ozadju teh listin so ustni dogovori kaj in komu bo kaj prodano kot ukradeno blago. II. Del: A. ZAKON O DRUŽBENEM KAPITALU obsega: 1. Zakon o družbenem kapitalu, Ur. l. SFRJ, št. 84/89 B. ZAKON O ZDRUŽENEM DELU obsega: 1. Zakon o združenem delu, Ur. l. SFRJ, št. 53/76, 63/79, popr., 57/83, 85/87, 6/88 - popr., 11/88, 19/88 – popr., 38/88 – popr., 77/88 – ZPod, 40/89, 40/89, 60/89 - ZTPDR in Ur. l. RS, št. 37/90 C. ZAKON O PODJETJIH obsega (glej skupaj z I. del poglavje A): 1. Zakon o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 77/88 z dne 31. 12. 1988 2. Popravek zakona o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 40/89 z dne 7. 7. 1989 3. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 40/89 z dne 7. 7. 1989 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 46/90 z dne 10. 8. 1990 5. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih, Ur. l. SFRJ, št. 61/90 z dne 19. 10. 1990 ki mu sledi Zakon o gospodarskih družbah – ZGD, Ur. l. RS, št. 30/93 z dne 10. 6. 1993. 18 D. LASTNINSKI ZAKONI SFRJ vzeti po ZAKONU O DENACIONALIZACIJI obsegajo: 1. Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, Ur. l. DFJ, št. 64/45, Ur. l. FLRJ, št. 24/46, 101/47, 105/48, 21/56, 55/57, 10/65 2. Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, Ur. l. SNOS in NVS, št. 62/45, Ur. l. LRS, št. 30/46, 10/48, 17/58, 17/59, 18/61, 22/65 3. Zakon o razlastitvi posestev, ki jih obdelujejo koloni in viničarji, Ur. l. SNOS in NVS, št. 62/45 4. Zakon o odpravi viničarskih in podobnih razmerij, Ur. l. LRS, št. 22/53 in 43/57 5. Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam, Ur. l. FLRJ, št. 22/53 6. Zakon o agrarnih skupnostih, Ur. l. LRS, št. 52/47 7. Zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti, Ur. l. SRS, št. 7/65- prečiščeno besedilo 8. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, Ur. l. FLRJ, št. 98/46, 35/48 9. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, Ur. l. FLRJ, št. 52/58 10. Zakon o prenosu imovine telesnovzgojnih društev na Zvezo fizkulturnih društev v Sloveniji, Ur. l. SNOS in NVS, št. 48/45 11. Zakon o odpravi zakona o prenosu imovine telesnovzgojnih društev na Zvezo, fizkulturnih društev Slovenije ter o ureditvi lastninskih razmerij, ustvarjenih s tem zakonom, Ur. l. LRS, št. 10/48 12. Temeljni zakon o razlastitvi, Ur. l. FLRJ, št. 28/47 13. Zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže, Ur. l. DFJ, št. 26/45 14. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže, Ur. l. FLRJ, št. 56/46, 74/46 15. Zakon o zaščiti in upravljanju narodnega imetja, Ur. l. DFJ, št. 36/45 16. Zakon o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države, Ur. l. FLRJ, št. 86/46 17. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, Ur. l. DFJ, št. 66/45 in Ur. l. FLRJ, št. 59/46 19 18. Zakon o konfiskaciji premoženja in o izvrševanju konfiskacije, Ur. l. DFJ, št. 40/45 19. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe, Ur. l. FLRJ, št. 61/46, 74/46 20. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile, Ur. l. DFJ, št. 2/45 21. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb, Ur. l. FLRJ, št. 63/46, 74/46 22. Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači, Ur. l. FLRJ, št. 64/46 23. Zakon o odvzemanju državljanstva oficirjem in podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domovino, pripadnikov vojnih formacij, ki so služili okupatorju in so pobegnili v inozemstvo, Ur. l. DFJ, št. 64/45 in Ur. l. FLRJ, št. 86/46 24. Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast, Ur. l. SNOS in NVS, št. 7/45 25. Zakon o prepovedi izzivanja narodnega, rasnega (plemenskega) in verskega sovraštva in razprtij, Ur. l. DFJ, št. 36/45 26. Kazenski zakonik, Ur. l. FLRJ, št. 13/51 27. Uredba o arondaciji zemljišč kmetijskih posestev, Ur. l. FLRJ, št. 99/46 28. Uredba o premoženjskih razmerjih in o reorganizaciji kmečkih delovnih, zadrug, Ur. l. FLRJ, št. 14/53 29. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, Ur. l. FLRJ, št. 43/59 in 53/62 ter Ur. l. SFRJ, št. 10/65, 25/65 - prečiščeno besedilo, 12/67 in 14/70 III. Del: A. USTAVE, USTAVNI ZAKONI, MEDNARODNE POGODBE in druge listne obsegajo: - Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, 29. oktober 1918 - Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. december 1918 - Kraljevina Jugoslavija, 3. oktober: 1929 - Druga svetovna vojna: 20 25. marca 1941 s podpisom pogodbe na Dunaju Jugoslavija pristopi k trojnemu paktu. 27. marca po demonstracijah v Beogradu prevzame oblast skupina oficirjev jugoslovanske vojske in prekliče podpis pakta. 6. aprila Tretji rajh z letalskim napadom na Beograd začne vojno proti Jugoslaviji, ki 17. aprila kapitulira. Državno ozemlje je razdeljeno med Nemčijo, Italijo, Madžarsko, Bolgarijo in Albanijo ter marionetni državi Neodvisno državo Hrvaško (razglašena 10. aprila) in Črno goro. Na 2. zasedanju AVNOJ v Jajcu je 29. novembra 1943 povojna država zasnovana kot federacija petih narodov (Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev) in šestih federalnih enot (Srbija, Hrvaška, Slovenija, Makedonija, Črna gora ter Bosna in Hercegovina), ob tem času tudi Sandžak kot sedma federalna enota. 1/1. Demokratična federativna Jugoslavija (DFJ) Na tretjem zasedanju AVNOJ v Beogradu je 10. avgusta 1945 nova Jugoslavija dobila ime Demokratična federativna Jugoslavija (DFJ). Ime se je namerno izognilo omembi državne ureditve nove države, kar naj bi skladno s sporazumom Tito-Šubašić, podpisanem na Visu 16. junija 1944, ljudstvo Jugoslavije na referendumu izreklo, v kakšni državni ureditvi želi živeti. 1/2. Federativna Narodna Republika Jugoslavija (FRNJ) 29.11.1945-? 1/2. Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) -? Na volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945, kjer meščanske stranke dejansko niso sodelovale, je prepričljivo zmagala Ljudska fronta, katere nosilec je bil Josip Broz Tito. 29. novembra 1945 je ustavodajna skupščina razglasila republiko in spremenila ime države v Federativna ljudska republika Jugoslavija. 1/4. Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ) Z novo ustavo je bila 7. aprila 1963 država preimenovana v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). To ime je obdržala do dokončnega razpada leta 1992. Do svoje smrti leta 1980 Jugoslavijo vodi Tito, po njegovi smrti pa Predsedstvo SFRJ. 1/4. Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ) je bila razglašena 27. aprila 1992 kot samozvana edina naslednica SFRJ. S sprejetjem nove ustave 4. februarja 2003 se je ZRJ preoblikovala v ohlapnejšo konfederacijo dveh državnih enot in privzela novo ime, Državna skupnost Srbije in Črne gore. 1. Ustava FNRJ*, 1946 in Ustava FLRJ*, 31.01.1946 2. Ustavni zakon, 1953 3. Ustava SFRJ, 7. april 1963 4. Ustava SRS in SFRJ, 1974 21 5. Ustavni amandmaji IX do LXXXIX in XC k USTAVI SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE, Ur. l. SRS, št. 32/1989 6. Ustavni amandmaji XCI do XCV k Ustavi Socialistične Republike Slovenije 1974, Ur. l. RS, št. 8/90 7. Ustavni amandmaji XCVI, XCVII, XCVIII k Ustavi Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 35/90 8. Ustavni amandma XCIX k Ustavi Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 7/91 9. Ustava Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 33/1991 z dne 28. 12. 1991 *Med letom 1945 in 1946 do leta 1963 različni viri različno imenujejo Jugoslavijo in to enkrat; Federativna Narodna republika Jugoslavija in drugič Federativna Ljudska Republika Jugoslavija kot obstajajo dvojne listine istih ustav za obemi imeni NARODNA in LJUDSKA. Obrazlaga je, da so Slovenci državo imenovali Federativna Ljudska Republika Jugoslavija, srbo-hrvaško jezikovno področje pa je isto državo imenovalo Federativna Narodna Republika Jugoslavija. B. POMEMBNE LISTINE SPREJETE ALI VELJAVNE V PROCESU OSAMOSVAJANJA REPUBLIKE SLOVENIJE IN PO TER POGLED PREKO PLOTU (27. september 1989 – 31. december 1991) http://www.svz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/osamosvojitveni_akti_republike_slovenije/, 10. Deklaracija o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope, Ur. l. RS, št. 45/1990 11. TEMELJNA USTAVNA LISTINA O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE in AMANDMA C, Ur. l. RS, št. 1/1991 12. Ustava Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 33/1991 z dne 28. 12. 1991 Ustavni zakon o spremembi 68. člena Ustave RS, Ur. l. RS, št. 42/97 Ustavni zakon o spremembah 3. člena in 68. člena Ustave RS, Ur. l. RS, št. 24/2003 Ustavni zakon o spremembah 121. člena Ustave RS, Ur. l. RS, št. 68/2006 13. USTAVNI
ZAKON ZA IZVEDBO TEMELJNE USTAVNE LISTINE O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE, Ur. l. RS, št. 1/1991 14. Glasovanje Državnega zbora RS na 39. seji z dne 21.06.2013 o sprejetju Predloga sklepa o soglasju k odtujitvi naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Slovenske odškodninske 22 družbe, d. d., Modre zavarovalnice, d. d., DSU, družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o., in Posebne družbe za podjetniško svetovanje, d. d. 15. O D L O K o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, Ur. l. RS, št. 53/2015 z dne 17. 7. 2015, poglavje 3.3 Povečanje učinkovitosti razpolaganja z naložbami 16. Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je sprejela generalna skupščina OZN, 10. decembra 1948 17. Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Rim, 4.XI.1950 z Dodatnim protokolom h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Pariz, 20.III.1952 18. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 16. decembra 1966 z resolucijo št. 2200 A (XXI). Veljati je začel 23. marca 1976 v skladu s 49. členom
19. LISTINA EVROPSKE UNIJE O TEMELJNIH PRAVICAH, 2010/C 83/02, 20. Iniciativa Ustavnom sudu se ovim podnosi INICIJATIVA ZA OCENU USTAVNOSTI - Zakona o privatizaciji ("Službeni glasnik Republike Srbije 38/2001, 18/2003, 45/2005, 123/2007, i 30/2010) i - Zakona o vraćanju oduzete imovine i obeštećenju, („Službeni glasnik Republike Srbije“, br. 72/201) C. DRUGE POMEMBNE LISTINE O DRUŽBENI LASTNINI KOT OBLIKI ZASEBNE LASTNINE (npr. 414. člen Ustave SRS, 1974): 1. SKLEP o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 10/1991 z dne 26. 8. 1991 2. SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Železne dveri, Ur. l. RS, št. 7/1993 z dne 4. 2. 1993 3. SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za Krajevno skupnost Zg. Ložnica, Ur. l. RS, št. 7/1993 z dne 4. 2. 1993 4. SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka Škofja Loka, Uradni list RS, št. 7/1993 z dne 4. 2. 1993 23 5. U-I 133/93, Odločba o razveljavitvi tretjega odstavka 51. člena in o ugotovitvi, da določbe 48. a, 48. b in 48. c člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij niso v neskladju z ustavo, Ur. l. RS, št. 32/1994 z dne 10. 6. 1994 Tretji odstavek 51. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93), uzakonjen z 29. členom zakona o spremembah in dopolnitvah tega zakona (Uradni list RS, št. 31/93), se razveljavi z učinki po prvem in drugem odstavku 414. člena ustave iz leta 1974. Str. 7…..
S transformiranjem organizacij združenega dela v podjetja kot kapitalske družbe so se oblikovale delniške oziroma družbeniške skupščine, v katerih so družbeni kapital zastopali delegati delavcev, izvoljeni po splošnih internih aktih. Delegatski princip, ki je veljal po zakonu o združenem delu, je bil s tem odpravljen, predstavniki družbenega kapitala pa naj bi do izvedbe lastninjenja zastopali interese družbenega kapitala, torej ohranjanje njegove vrednosti, in s tem posredno varovali interese bodočih lastnikov. Predstavniki družbenega kapitala in menedžerji so bili s kapitalom, ki jim je bil zaupan, in z družbenimi sredstvi dolžni ravnati gospodarno ne glede na to, da je v prehodnem obdobju spreminjanja ekonomskega sistema v Republiki Sloveniji na tem področju nastala določena pravna praznina. 6. USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SAMS Številka: Su-158/05- Datum: 30/10-2007 PROBLEMI OPUSTITVE ZAKONODAJALCA V USTAVNO SODNI PRESOJI Str. 10; 3. OPUSTITEV ZAKONODAJALCA KOT PREDMET PRESOJE USTAVNEGA SODIŠČA 3.1. Vloga pred Ustavnim sodiščem. Kateri subjekti so lahko vlagatelji pred Ustavnim sodiščem v vaši državi? Ali lahko vsi sprožijo vprašanje opustitve zakonodajalca? Vsi vlagatelji v postopku ustavno sodne presoje predpisa (presoja ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil) lahko sprožijo vprašanje (proti)ustavnosti pravne praznine oziroma opustitve zakonodajalca: Navedene listine govorijo, da so se še po osamosvojitvi izvajali različni referendumi za samoprispevke državljanov in da je Ustavno sodišče Republike Slovenije še leta 1994 razsojalo po ustavi iz leta 1974, saj je Republika Slovenija prenesla ob osamosvojitvi v svoj pravni red zakonodajo SFRJ in s tem tudi ustavo SFRJ in SRS, kar je razvidno iz osamosvojitvenih aktov.
24 UNIČENJE SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA - SDK Služba družbenega knjigovodstva - SDK Državni okvir FLRJ, SFRJ in RS Datum nastanka 1959 Datum ukinitve 1994 (v Republiki Sloveniji) Status organa sprva organ v sestavi Narodne banke Jugoslavije (do 1965), potem samostojna ustanova, sedež Beograd Temeljne naloge: finančni nadzor, računovodski nadzor Naslednik je Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje V času novo nastale Republike Slovenije se je leta 1994 preimenovala v Agencijo RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Ta agencija je sprva v celoti prevzela naloge SDK-ja, a že kmalu je bilo ustanovljeno Računsko sodišče Republike Slovenije, ki je prevzelo nadzor nad poslovanjem javnega sektorja. Učinkovitost Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje ni bila primerljiva z SDK-jem, saj ni bila ustanovljena finančna policija, niti niso bili izdelani pravni predpisi za vprašanja, kot so kdo, zakaj, kje in kako sme in mora delati s kapitalom. Leta 1996 je bil velik del nekdanje SDK združen z Republiško upravo za javne prihodke v Davčno upravo Republike Slovenije (DURS). Naloge, ki jih je poprej opravljal SDK, so bile nato razpršene med Agencijo za plačilni promet, Računsko sodišče in Agencijo za revidiranje, glede davčnega nadzora nad pravnimi osebami pa na DURS (Wikipedia). ENE IZMED POMEMBNEJŠIH LISTIN CIVILNE DRUŽBE ki nasprotujejo enostranski odtujitvi in preprodaji družbene lastnine po osamosvojitvi: Rožniška deklaracija 2008 Ustava države Slovenije 29.11.2014 (Gibanje za novo ustavo - ZNU 50 in več) Peticija Preprečite razprodajo! (do januarja 2016, 15.189 podpisnikov) PETICIJA za odvzem premoženja nezakonitega izvora in Zakona o lustraciji (2013, 4.939 podpisnikov) Dopis predsedniku evropskega parlamenta g. Martinu Schulzu, št. peticije 2648/2013 POBUDA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI OZIROMA ZAKONITOSTI, Vlagatelj: Skupina državljanov, 2016 Ustavna zahteva – 2016, Slovenski razvojni svet, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije – ZSSS, Neodvisni Sindikati Slovenije – NSS in … Ukradeno blago! 2016 25 IZ
POBUDE ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI OZIROMA ZAKONITOSTI (Vlagatelj: Skupina državljanov 2016) Enostranska razlastitev družbene lastnine, njeno podržavljenje in njena odprodaja, oziroma odtujitev ni samo spodbujanje k nasilju temveč je izvajanje nasilja s strani Vlade RS in DZ RS nad državljani v smislu enostranske razlastitve na osnovi sprejetih predpisov s strani DZ RS na predlog vlade RS in je prepovedano po Ustavi RS in navedenih mednarodnih predpisih. Državljani, ki ne bi teh neustavnih predpisov upoštevali so lahko podvrženi kazenskemu pregonu ali pa so ob premoženje v delu družbene lastnine, ki je odtujena in podržavljena ali preprodana. Tako je enostranska in nasilna razlastitev povzročila, da so določeni državljani in tujci zaradi političnih zvez ali drugih prikritih načinov lahko prišli prednostno do lastnine iz naslova družbene lastnine, ostali državljani pa ne in se je v državi oblikovala dvo razredna družba, ki je Ustava RS ne pozna in ne dovoljuje razreda lastnikov in priviligirancev ter razred brez lastnine in privilegijev. Tako se vzpostavlja med samimi državljani in tujci lastniško in ekonomsko medsebojno sovraštvo iz razloga, ko imajo eni vse, drugi malo ali nič. Tako to neustavno stanje ustvarja pogoje za med razredne konflikte. Določeni državljani so tako lahko pridobivali kredite državnih bank, drugi ne, določenim državljanom so se krediti odpisovali, drugim ne, kot je razvidno iz zapisnika 28.redne seje Nadzornega sveta Nove KBM z dne 23. december 2010 (priložen zapisnik). Vlada RS in DZ RS osebno zasebno lastnino vključujoč propadle podeljene ter ne odplačane in odpisane kredite posameznikov in njihove osebne zasebne lastnine rešujeta preko Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, Ur. l. RS, št. 105/2012 ali drugače, kot so npr. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ur. l. RS, št. 126/07 z dne 31. 12. 2007 in drugi premnogi podobni zakoni katerih prikriti namen je možnost osebnega okoriščanja posameznikov iz naslova skupnega premoženja - lastnine in z denarjem vseh nas davko plačevalcev po reku “Vse to bo narod pozlatil”. Posledično se zaradi samovoljne in neustrezne gospodarsko lastninske odločitve Vlade RS in DZ RS izkazuje stanje v stalni veliki brezposelnosti, ki zanaša 13.1% ali 120.000 oseb leta 2014 (oktober 2015, 11,7%), stopnji tveganja revščine 14,5 % ali 290.000 oseb, v stopnji tveganja socialne izključenosti 20,4 % ali 410.000 oseb v letu 2014 po podatkih Statističnega urada RS 2015 (priloga). Povprečna mesečna neto plača znašala 1.005,64 EUR za leto 2014 in povprečna pokojnina po podatkih ZPIZ za leto 2013 znaša nekaj več kot 560 evrov (gradivo priloženo) in izkazuje prenizek standard večine zaposlenih in upokojencev, saj znaša mesečni prag tveganja revščine za eno člansko gospodinjstvo ali mesečni neto dohodek 596 EUR, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 893 EUR na mesec za leto 2014. Država da iz svojega proračuna največji izdatek za socialno zaščito v višini 18,0 % BDP po podatkih Statističnega urada RS 2015 (gradivo priloženo) in kljub temu obstajata socialna ogroženost in lačni otroci (Val 202, 01. 12. 2015 Revščina družin se poglablja, O ISKRICI NEDELJSKEGA, članka priložena) kot se dogaja nenehno padanje ekonomsko delovnih pravic, pravic v zdravstvu, šolstvu in na socialnem področju državljanov na osnovi reform, ki se izvajajo zaradi ne odgovornosti Vlade RS in DZ RS, ne pa zaradi ne odgovornosti državljanov. Bruto zunanji dolg je od leta 1995 s 3.737 milijard € do konca leta 2015 narastel na 44.818 milijard €, od tega obveznost države z 0,471 milijarde € na 23,044 milijard €. 26 Dolg državnega proračuna znaša 25, 633 milijard €, od tega 15, 606 milijard € doma in 10, 027 milijard € v tujini, neto zunanji dolg je: 11,256 milijarde € javni in javno garantirani dolg: 29,094 milijarde € in predstavlja 80,8 % BDP, ki znaša 37,303 milijard €, po podatkih Statističnega urada RS 2015 in Banke Slovenije, bilten, December 2015, Leto 24, štev.: 12 (priloženo). Po uradnih podatkih Policije je v porastu kriminal, ki je posledica gospodarske krize, nizkega standarda in brezposelnosti; Nasilni kriminal v zadnjem desetletju, 28.9.2914 (članek priložen). Če k temu kriminalu izpostavimo tako imenovane milijardne tajkunske zgodbe in dodamo odliv kapitala v tujino in tako imenovane davčne oaze postane slika stanja dogajanja jasnejša in razumljivejša (magnetogram posveta »KAKO VRNITI DENAR, KI JE BIL IZ SLOVENIJE ODNESEN V TUJINO«, ki je potekal 14. marca 2014 v Državnem svetu priložen in Politikis Uredništvo 14. 03. 2014, Študija Sag Harbor Group: Iz Slovenije v davčne oaze odteklo prek 52 milijard dolarjev!, RTVSLO/MMC,14. marec 2014, “Ameriški ekonomist: Slovenci ste v davčne oaze prenesli 75 milijard. Viceguverner: Pretirano.” in 12.10.2006 Finance 198/2006, Železnikova omara s pozabljenimi spisi na sodišču (gradivo in članki priloženi). Številni medijski prispevki prikazujejo materialno, fizično in duhovno trpljenje ljudi, ki so se znašli zaradi navedenih dejstev na dnu družbene lestvice in ne vedo kako bodo preživeli. Nedeljski dnevnik, 06.01.2016, Iskrica ČE BI ISKALI SKUPNO ZNAČILNOST DRUŽINE MALE NIKITE, BI BILA TO LE BOLEZEN, KI JE ZAZNAMOVALA VSE TRI (članek priložen). Zaradi katastrofalnega položaja državljanov še posebej mladih se je od leta 2008 do leta 2012 izselilo skoraj 20.000 državljanov, “Delo, sob, 06.10.2012, Slovenci množično zapuščajo Slovenijo - Beg možganov: v štirih letih se je odselilo 20.298 državljanov, letos 7997.” (članek priložen). Tako je do konca leta 2015 množično zapustilo državo še deset tisoče državljanov zaradi preživetja in bi bila dejanska brezposelnost za to številko večja in bi znašala vsaj 20%. Slednje pomeni, da Republika Slovenija ni sposobna dostojno in po sprejetih lastnih Predpisih preživeti niti lastnega naroda. Če k temu dodamo še strahoviti padec rodnosti od leta 1985, ko je rodnost znašala 26.000 otrok letno in med leti 1991 in 2015 le še v povprečju 20.000 otrok letno (Statistični urad RS, Živorojeni otroci, Slovenija, 2010), pomeni to 5.000 otrok manj letno kot leta 1985 in v zadnjih 25 letih samostojnosti, skupaj približno 125.000 otrok manj, spoznamo dejansko stanje v državi. Skrb za prihodnost glede privatizacije naložb RS v tem primeru podjetja Unior iz Zreč in Cinkarne iz Celja izrekata tudi Zreški občinski svet z dopisoma Vladi RS, Številka: 9000- 0001/2013-14, Datum: 17.5.2013 in Mestna občina Celje z dopisom Celje, 5.3.2015, št. Zadeve: 020-29/2015 (dopisa priložena). Iz navedenih in drugih podatkov lahko približno zaokrožimo stanje povprečnega državljana zadnjih 25 let in lahko razumemo nezadovoljstvo in posledične upore in zahteve državljanov, ki si sledijo eden za drugim. Upori in nasprotovanje državljanov se izražajo preko različnih javnih manifestacijah in ene izmed jasno izraženih volj državljanov je Peticija Preprečite razprodajo!, ki jo je do januarja 2016 podpisalo 15.189 oseb, Ni. Č., Delo.si, STA tor, 14.05.2013, V DZ 5.000 podpisov pod peticijo 27 za zakon o lustraciji in Zahteva za zakon o vrnitvi premoženja nezakonitega izvora, dopis predsedniku evropskega parlamenta g. Martinu Schulzu, št. peticije 2648/2013, datum: 19.3.2015, v protestih kmetov, Delo pon, 12.07.2010, Kmetje: Vlada naj ukrepa v prehrambeni verigi (članki in gradivo priloženo), saj je tako imenovana enostranska in nasilna razlastitev in ponovna privatizacija “nekdanje” družbene lastnine prinaša padec samo oskrbe nasploh, še posebej v prehrani iz leta 1985 ko je bila cca 80% danes le še cca 30% in zlom industrije končnih izdelkov, ko je bila Socialistična Republika Slovenija - SRS po razvitosti na 10. mestu v svetu. Na volitve iz ne zadovoljstva hodi vse manj državljanov, saj jih prepoznava kot farso v kateri so sami večinoma izigrani. Iz volilne udeležbe na volitvah v DZ RS je preko primerjave od osamosvojitve do danes jasno razviden hiter trend upadanja: 1992 je bila volilna udeležba 85,60%, 1996 - 73,70%, 2000 - 70,14%, 2004 - 60,65%, 2008 - 63,10%, 2011- 65,60%, 2014: 51,73%, Forum za novo levico, objavljeno na 11 januar 2015, Volitve v Sloveniji – ocena stanja in predlogi za izboljšanje stanja (prispevek priložen). Iz tega lahko zaključimo, da je namensko napačno izvajana tranzicija imela prikrite cilje destabilizacije in uničenje samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v smislu gospodarske, politične in narodne samobitnosti zapisane v PREAMBULI Ustave Republike Slovenije in je tako izvajan lastninski postopek v celoti proti ustaven v samem duhu in načelu Ustave Republike Slovenije in njene osamosvojitve. PREAMBULA se glasi: Izhajajoč iz temeljen ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ter temeljnih človekovih pravic in svoboščin, temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodločbe, in iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost, sprejema Skupščina Republike Slovenije Ustavo Republike Slovenije (priložena). Dvomi v samo prodajo državne lastnine so objavljenih tudi v javnih občilih, ki ugotavljajo, da ko lahko druga država in pokojninski skladi v imenu privatizacije kupujejo zase državno - družbeno premoženje sedaj državno premoženje Republike Slovenije, kako se to premoženje prodaja pod ceno že z vnaprejšnimi tihimi dogovori in preko špekuliranja z njo ter kako druge države kot posredni in neposredni kupci ščitijo svojo lastnino, so izraženi pod naslovi (članki priloženi): - Mladina, 9. 6. 2015, Tuja analiza: Telekom vreden do 2 milijardi evrov! - Mladina, 11. 4. 2014, Kura, ki nese zlata jajca - Tednik Demokracija, 04.08.2015 , Kronologija privatizacije Telekoma Slovenije - Novice Društva MDS, 16. 09. 2015, Žito oktobra že v rokah hrvaške Podravke Predlagamo, da Ustavno sodišče RS ugotovi ne ustavno delovanja Vlade RS in DZ RS saj sta podržavila družbene lastni
Gibanje Osveščeni Prebivalci Slovenije - Gibanje OPS
SESTAVLJAMO ZMAGOVALNO EKIPO SODELAVK IN SODELAVCEV PEKO SLOVENIJA KOOPERATIVA!
2016-03-20 10:19:53
Gibanje Osveščeni Prebivalci Slovenije - Gibanje OPS
Peko Slovenija Kooperativa bo v skladu z letnim načrtom izplačala 1/3 dodane vrednosti zaposlenim, kar bo pomenilo cca 49.000 eur brutto na zaposlenega - IMAMO SVETOVNI INOVATIVNI MODEL, KI UKINJA SEBIČNI KAPITALIZEM IN IZKORIŠČANJE!
2016-03-14 21:49:34PETICIJA ZA PEKO SLOVENIJA KOOPERATIVA
Podpišite peticijo, da boste o vsem pravočasno obveščeni
Spoštovani!
Naredili smo še en korak k ponovnem zagonu proizvodnje na pogorišču Peka d.d., ki je januarja letos padel na kolena - v stečaj. Namreč, tako kot smo zapisali v Akcijski načrt za nov zagon Peka, smo 9. marca javno predstavili nov poslovni načrt in NOV poslovni model, ki predstavlja zgodovinsko prelomnico, saj je ta poslovni model nekaj, kar bo pognalo kri po žilah vsem velekapitalistom in tudi tistim manjšim, ki kopičijo materialno, ob tem pa delavcem dajejo tudi pest riža za delovnik, ki je ponekod tudi daljši od 12 ur.
Poslovni model zadruge na poseben način, kar se tiče delitve ustvarjenega, je edinstven tudi v pogledu konkurenčnosti, saj bo vsak, ki bo kupoval izdelke pri Peko Slovenija Kooperativa, postajal vse večji zadružnik, torej solastnik podjetja. Kdo torej ne bo kupoval vrhunske obutve v različnih cenovih razredih, ko bo z nakupom najdražjega cenovnega razreda dodal k svojemu deležu še večjo vsoto?! To je naša največja konkurenčna prednost in hkrati tudi siljenje konkurence, da bo storila enako, ker sicer bo izgubila vse svoje kupce.
To bo pomenilo hitro rast, za zadružnike Peka Slovenija Kooperativa pa smeh na obrazu, ko bomo delili ustvarjeno dodano vrednost, ki bo razdeljena po tretjinah. Ena tretjina za zadružnike, ena tretjina za naložbe, razvoj in nove tehnologije podjetja in ena tretjina za tiste, ki največ prispevajo, to so zaposleni.
Javnost in morebitne bodoče zaposlene obveščamo, da smo zmagali na razpisu za najem proizvodnih prostorov, strojev in opreme, saj smo od vseh ponudikov ponudili največ. Toliko kolikor si lahko privoščimo v štartu v skladu s poslovnim načrtom. S stečajno upraviteljico pa smo se dogovorili tudi za postopno izvzemanje in prodajo gotovih izdelkov, torej obutve, da bi se nehala delati škoda, ker se zdaj povsem kurantna obutev prodaja po 70% znižanih cenah, kar je popolno razvrednotenje vsega vloženega dela zaposlenih in tudi vgrajenih materialov. V ponudbi smo predlagali, da bi nam Peko d.d. v stečaju prodal postopoma čevlje po tovarniških cenah, mi pa bi oblikovali nove cene obutve glede na oblikovanje skupin obutve, katero bi po načrtu začeli prodajati takoj preko naših zadružnikov.
Ravno tako je z repromaterialom, ki je ostal v skladiščih. Glede na plan proivzodnje bomo, če se bo tako zgodilo, sukcesivno izvzemali repromaterial, ki bi ga plačevali sproti po cenah med likvidacijsko in tržno ceno s predlogom 60 dni odloga plačila. Tako bi ščasoma glede na naše načrte porabili vse koristne materiale iz zalog Peko d.d. v stečaju, da bi ne nastajala še večja škoda. Gospa Tadeja Tamše se je s tako idejo stinjala.To je bilo dogovorjeno na sestanku 9. marca 2016 ob 8.30 v pisarni gospe Tamše v Celju.
Ta dan smo, kot že rečeno, in po Akcijskem načrtu izvedli javno razgrnitev poslovnega načrta in inovativnega poslovnega modela socialnega zadružnega podjetja Peko Slovenija Kooperativa. Na veliko presenečenje nas glavnih akterjev te pobude so se tega veličastnega dogodka udeležile pičle tri osebe iz nekdanje sestave delavcev, zaposlenih v Peko d.d. v stečaju. Najbolj žalosti dejstvo, da smo na prvi akcijski konferenci z lepim številom v konsenzu sklenili z dvigom rok, da gremo skupaj naprej in izdelamo v naslednjem koraku nov poslovni načrt, kar je bilo potem zelo zahtevno delo. Srečanja se niso udeležili v večini niti tisti, ki so pri izdelavi poslovnega načrta sodelovali, kar je nepojmljivo tudi iz vidika, da so očitno ves čas imeli fige v žepu. To pa je predvsem žalostno in človek se res vpraša, kam je padla morala v tej državi.
Hladen tuš na 2. konferenci je bil res hladen. Nekateri smo delali in pripravljali vse potrebno do štirih zjutraj, takoj zatem odbrzeli v Celje vpogledati ponudbe še drugih ponudnikov, ker se odpiranje ponudb ni zgodilo pred očmi tistih, ki smo ponudbe oddali. Zato smo se hoteli na lastne oči prepričati, kako je s tem, in sreča je bila na naši strani, zmagali smo. Pogovor z gospo Tamše, kot stečajno o nadaljnjih korakih pa je bil tudi konstruktiven tudi v smislu začasne odobritve za uporabo blagovne znamke Peko, ko nam je obljubila, da bo v tem smislu podala predlog sodišču. Iz Celja smo se dobre volje podali na Gorenjsko z mislijo, da potencialnim zaposlenim v Peko Slovenija Kooperativa vse te vesti sporočimo, njih pa ni bilo, razen treh, ki so se opogumili priti.
Na fotografijah zgoraj, ki izhajajo s prve Akcijske konference, so bili vsi za to, da gremo skupaj naprej, kar so potrdili z dvigom rok, na vprašanje, ali je kdo proti, pa takih ni bilo. V videu pa so neposredni dokazi, kaj smo se dogovorili in kaj so dejali še nekateri drugi, naprimer župan Tržiča g. Borut Sajovic, podžupan Dušan Bodlaj, ki ju poslovni načrt in svetovni inovacijski model ni več zanimal in se druge konference pred nekaj dnevi nista udeležila. Zagotovo menita prva moža občinske uprave, da so boljše kakšne druge poti kot ta, ki smo jo ubrali v Gibanju Osveščenih Prebivalcev Slovenije in je narejena s srcem s pomočjo vseh, ki so se prostovoljno odzvali in so sodelovali ter sodeujejo pri aktivnostih gradnje na novo kar so drugi podrli.
Zanimivo bo videti te ljudi, ko bodo dojeli, kaj je naša civilna iniciativa prinesla v Tržič. Ko gre za svetovno inovacijo, kar se tiče modela, ki ukinja individualni sebični kapitalizem, po katerem vzorcih nosilci poslovne ideje ali lastniki - investitorji kujejo dobičke, najkrajšo pa ponavadi vlečejo zaposleni, ki jih predvsem v Sloveniji plačujejo minimalno, kar je po zakonu obvezno. Zaposleni imajo zdaj priložnost, da se osvobodijo suženjstva, a glej ga zlomka, prav smešno je, da jih ta možnost v večini ne zanima. Raje bi videli, da je še naprej vse po starem, da nekdo pride s torbo zagonskega denarja in se vse vrne v stare tirnice, le da to zdaj ne bo več staro socialistično podjetje, ampak bo zasebno in pri zasebnih lastnikih se ve, kako se dela. Tudi z bičem in na normo. Če je sreča pa celo plačo dobijo.
Če nismo osveščeni, po grobem izkoriščevalskem kapitalizmu z bičem in na normo. Si namesto sproščenega vzdušja, dobrih medčlovških odnosov, stalnega napredovanja, sodelovanja vseh po sistemu "vsi za enega, eden za vse" in delitve ustvarjenih sadov na za nov model značilnem principu, tretjin, ljudi bolj želijo minimalca in životarjenja kot so ga živeli do sedaj?!? Zelo mogoče je, da se zapornikom odprejo kletke, pa si ne upajo ven, ker se bojijo svobode, saj si ne predstavljajo, kako je živeti in delati v svobodi, v kateri bi po zaključenem uspešno uresničenem planu, ob redni plači, dobili vsak na svoj račun cca 49 tisoč evrov. Verjamemo, da ob tej mizeriji nekdanji zaposleni v Peko d.d., ki je v stečaju, ne verjamejo, da se lahko končno vse obrne tudi v njihovo prid. Sreča je, da je poslovni načrt tako logičen, da bo kmalu jasno, kakšno priložnost zamujajo, če se ne bodo podvizali.
Zavoljo dejstva, da smo imeli na obeh konferencah agenturo dveh žensk v podobi t.i. novinark, smo zaradi tega, da ne bi nihče delal posla na žuljih nas prostovoljcev, pri Uradu za intelektualno lastnino, vse, kar je v zvezi z našim delom nastalo, vse ideje, ki so bile na obeh konferencah izrečene, zaščitili kot našo intelektualno lastnino. Namreč, ker živimo v zelo čudni državi, je povsem jasno, da so nekateri pripravljeni zaradi svojih osebnih sebičnih interesov ukrasti vse, kar je možno, in si tako ustvariti svoj blagor brez najmanjšega truda. Ne bo šlo, tovorišija. Iz medijev, ki jih sicer naše delo sploh ne zanima (ker vse, kar so do sedaj storili, je bila manipulacija in diskreditacija) smo slišali, da naj bi se združila Peko in Alpina, poslušajte zgornji video, pa boste slišali, kaj smo o tej možnosti dejali že na prvi Akcijski konferenci.
KLIKNITE NA ZGORNJO ALI SPODNJO FOTOGRAFIJO IN POČAKAJTE, DA SE VAM ODPRE PPS PREDSTAVITEV POSLOVNEGA NAČRTA IN POSLOVNEGA MODELA PEKO SLOVENIJA KOOPERATIVA.
Seveda nismo tega zaščitili za to, da bi ne šlo v življenje, vsakdo bo lahko prišel, iz Slovenije ali iz tujine in prosil za licenco. Morda jo bomo komu tudi podarili, a vsak bo moral jamčiti, da bo izpeljal po tem modelu in poslovnem načrtu svojo poslovno idejo v vseh bistvenih elementih, saj bo to zagotovilo, da ne bo nihče delujoč v bodočih kooperativah oškodovan, marveč bodo vsi zadovoljni.
Tukaj imate možnost poslušati in si ogledati videoposnetek predstavitve poslovnega načrta in inovativnega poslovnega modela Peko Slovenija Kooperativa. Z vedenjem, da so vse pravice pridržane, kar se tiče vseh idej in predlogov podanih na 2. Akcijski konferenci, ki jih je zabeležila video kamera.
Tole v nadaljevanju pa je prispevek t.i. novinarke, zaposlene na Slovenski tiskovni agenciji (STA), gospe Tinkare Zupan, ki je še eden v nizu diskreditacijskih. Že fotografija pove vse, saj je narejena iz natančno določenega zornega kota in skuša javnosti povedati "Troha je ostal brez podpore delavcev", kar podkrepi še s tem stavkom: "Prostovoljci in gibanje OPS so se držali terminskega plana in za podjetje izdelali tudi celovit poslovni načrt in vizijo, vendar se današnje konference nekdanji delavci Peka niso udeležili, kar bi bil lahko tudi izraz nezaupanja v zastavljeno idejo."
Da bi zasejala še več dvomov, se osredotoči na pisanje o morebitnih tveganjih, ki so bila na konferenci sicer izpostavljena, a bilo je tudi povedano, da glede na jasen načrt ne bi smelo biti težav, če vsi verjamemo in naredimo, kar je treba. Naštevanje in poudarjanje tveganj kot je morebitna nepridobitev dovolj zagonskih sredstev in takoj za tem še tveganje, da v uporabo ne bi dobili možnosti uporabe blagovne znamke, ni dobronamerno početje. Če bi gospa povprašala, kolikšna je zaloga čevljev in koliko bi dobili iz tega naslova novih sredstev za izdelavo novih kolekcij, bi ne mogla pisati tako tendenciozno o tveganjih. V nadaljevanju si lahko manipulativni zapis preberete v celoti. Zanimivo pa je, da nas niti iz ene medijske hiše niso kontaktirali, da bi nas vprašali kaj, kar bi pripomoglo k promociji našega plemenitega prostovoljnega dela. To pove tako rekoč vse, kaj se dogaja s slovenskim novinarstvom, ki je tudi po letu 1990 ostalo na uzdah oligarhov, ki vladajo Sloveniji iz ozadja. Slovensko novinarstvo se utaplja v kloaki.
Foto: STA
Na konferenci nas je bilo prisotnih 10, iz fotografije izpade, da smo bili trije.
"Peko Slovenija Kooperativa še korak bližje ponovni oživitvi Peka
Tržič, 9. marca - Gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije je skupaj s prostovoljci pripravilo poslovni načrt za socialno podjetje Peko Slovenija Kooperativa, ki želi maja oživiti Peko. Kot kaže, bo podjetje lahko najelo proizvodne prostore v Tržiču, odkupiti pa želi tudi zaloge Peka, s katerimi bi lahko prišlo do zagonskega kapitala v obliki zadružništva.
Kot je na nocojšnji drugi akcijski konferenci za zagon novega podjetja povedal predsednik gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije (OPS) Ladislav Troha, so se danes sestali s stečajno upraviteljico, ki je ugotovila, da je njihova ponudba za najem proizvodnih prostorov najvišja, zato naj bi v kratkem sledil podpis najemne pogodbe.
Za najem 600 kvadratnih metrov površin in strojev je gibanje OPS ponudilo 2800 evrov na mesec. "Pri ponujeni najemnini smo izhajali iz naše realnosti, koliko lahko damo," je pojasnil Troha. Za proizvodne prostore v Tržiču naj bi bili sicer podani še dve ponudbi, vendar nižji.
Ena se nanaša na 100 kvadratnih metrov površin, druga pa na celoto. Nekdanji dolgoletni direktor Peka Janez Bedina oziroma njegov sin, ki se prav tako trudi s ponovnim zagonom Peka, naj bi za celotno poslovno stavbo z vso opremo ponudil 1505 evrov mesečne najemnine.
Troha je povedal, da je pred časom že govoril z Bedino, ki išče vlagatelje, da bi pomagali pri uresničitvi njegovega poslovnega načrta. Ob tem so pogovori šli v smeri, da se Bedina, če s svojim načrtom ne bi uspel, pridružil iniciativi OPS, saj vse druži ista želja po ponovni oživitvi Peka.
Gibanje OPS se je ob tem lotilo postavljanja inovativnega modela socialnega podjetja, ki bi z veliko odgovornostjo delovalo na področju čevljarske, oblačilne in modno galanterijske industrije z uporabo najboljših možnih, pretežno naravnih materialov.
Prostovoljci in gibanje OPS so se držali terminskega plana in za podjetje izdelali tudi celovit poslovni načrt in vizijo, vendar se današnje konference nekdanji delavci Peka niso udeležili, kar bi bil lahko tudi izraz nezaupanja v zastavljeno idejo.
"Do sedaj smo vse, kar smo obljubili v zvezi z zagonom Peka, tudi naredili. Sedaj pa je iniciativa predvsem na strani zaposlenih, ki so izgubili delo v Peku, da še enkrat preučijo to, kar mi predlagamo. Če bo na njihovi strani volja, bomo seveda nadaljevali, sicer pa je na tej točki našega sodelovanja konec," je izpostavil Troha.
Kot je pojasnil, so začrtali jasen, uresničljiv plan. Ob najemu Pekovih prostorov želijo kupiti materiale in zaloge obutve Peka v stečaju. Sedaj intenzivno iščejo tudi trgovine in butike, ki bi bili pripravljeni razširiti svoj asortiman s Pekovo obutvijo. Tako bi prišli do okoli 50 prodajnih mest v Sloveniji.
Kooperativa bi iz stečajne mase odkupovala zaloge po tovarniški ceni in jih prodajala po novi ceni. Vsak kupec bi pomagal k novemu zagonu Peka, hkrati pa avtomatsko postal zadružnik Kooperative, pri čemer so vsi dokumenti za takojšnjo registracijo zadruge že pridobljeni.
Skušali bi najti tudi zadružnike, ki bi lahko prispevali več sredstev, saj bi za zagon proizvodnje potrebovali okoli tri milijone evrov. Do sredstev bodo skušali priti še prek različnih razpisov in prek kickstarterja, na katerega bodo pripravili novo kolekcijo čevljev.
Naslednji korak je izvesti tudi javne razpise za delovna mesta. V začetku bi kooperativa zaposlila 25 ljudi, od tega 20 v proizvodnji, ki bi dnevno izdelali 150 parov čevljev. Proizvodnjo bi zagnali 3. maja. "Zaenkrat vse kaže na to, da se bomo tega načrta lahko držali," je dejal Troha, a dodal, da se zaveda tudi nekaterih tveganj.
Poleg tveganja, da ne bi uspeli pridobiti dovolj zagonskih sredstev, je tveganje tudi morebitni neuspeh pri pridobivanju blagovne znamke Peko. Vprašanje je, če bo sodišče dovolilo, da jim blagovno znamko da v posodo do tedaj, ko bo možen njen odkup. Rešitev bi bila sicer uporaba nekoliko drugačnega znaka in napisa."
Hvala, gospa Zupan, vaše delo bo za vedno zapisano v zgodovino in poduk novinarjem, kako se ne sme delati, če hočemo dobro skupnosti. Vaši gospodarji pa vam zagotovo ploskajo. Za ceno ene zanikrne plače se prodajate in obračate hrbet narodu? Ob tem pa najbrž ne razumete, da se dobro vedno poplača z dobrim, slabo pa še z več slabega. Ne čudite se, ko bo izstavljen račun z obrestmi, saj kdor se s tako pomembnimi stvarmi za narod igra in skuša škoditi, se mu ne piše nič dobrega. Sicer je pa vsak človek svoje sreče kovač.
Tako pa je svoje sposobnosti manipulacije po prvi Akcijski konferenci predstavila t.i. novinarka POP TV
Kratkoročni načrt za naprej je za Peko Slovenija Kooperativa jasen, vsi ostali plani so narejeni v Poslovnem načrtu, ki si ga lahko odprete s klikom na zgornja dokumenta.
Od tega trenutka zbiramo informativne ponudbe za zaposlitev:
19 proizvodnih delavk in delavcev v šivalnici in v montaži obutve. Prednost imajo nekdanji zaposleni v Peku d.d. in tisti, ki imajo narejeno šuštarsko šolo.
1 vodja proizvodnje, ki naj bi bil inženir strojništva s sposobnostmi organizatorja in motivatorja vseh v proizvodnem procesu. Prednost imajo nekdanji zaposleni v Peko d.d.
1 delavec ali delavka v razvoju. Iščemo inženirje usnjarsko predelovalne smeri z izkušnjami pri razvoju obutve, prednost imajo nekdanji zaposleni v Peko d.d.
2 visoko motivirana sodelavca na področju prodaje in marketinga, ki ju žene sposobnost doseganja postavljenih ciljev in postavljanje vedno novih, še višjih. Znanje vsaj dveh tujih jezikov je pogoj, prednost pa znanje še srbohrvaščine.
1 poslovni sekretar, sekretarka, ki bo začasno hkrati tudi fakturist/ka. Iščemo osebo, ki se zna obrniti in ima sposobnost hitrih reakcij v zahtevnih situacijah, bo opora pri organizaciji menedžerki/menedžerju ter obvlada vsaj dva tuja jezika.
1 menedžer/menedžerka, organizator, motivator. Osrednji motor podjetja Peko Slovenija Kooperativa, ki ga/jo ženejo spodbujati vse k doseganju postavljenih ciljev. Človek, ki bo sposoben ponotranjiti zastavljen program in nenehno iskati in uvajati nove progame za izboljšave poslovanja družbe Peko Slovenija Kooperativa. Človek, ki bo sposoben svoje delo organizirati v večini za uspeh podjetja, z znanjem tujih jezikov in zmožnostjo sodelovanja z vsemi deležniki znotraj in zunaj podjetja. Gospo ali gospoda, ki bo potoval/a in iskal/a priložnosti na novih trgih in bo znal/a reševati določene probleme, ki bodo izzivi za še boljše delo, premagovati prepreke, jih obračati v svoj prid, da bomo hitreje prišli do uspeha in do zastavljenih ciljev. Načrtovati prihodnost in v polni meri sprejemati odgovornost za uspehe in morebitne napake pri delu. Iščemo pozitvne izobražene kadre, ki imajo v svoji izobrazbi vgrajene vrednote in zdravo kmečko pamet in ki so pripravljeni delovati v skladu z vrednotami socialnega podjetja Peko Slovenija Kooperativa, kar velja tudi za vse ostale potencialne sodelavce. Menedžerja ali menedžerko, ki bo v vseh pogledih vzgled vsem v podjetju ter širše v smislu delavnosti, sposobnosti, proaktivnosti in poštenosti.
Vse sodelavke in sodelavce bomo zaposlili najprej za določen čas 3 mesece, kar bo tudi preizkusna doba z zajamčeno plačo in dodatki, ki izhajajo po zakonu. Po treh mesecih bomo postavili formacije in ovrednotili zahtevnost vseh delovnih mest, za kar bomo določili fiksni del plače za vsakogar v razponu od minimalne +10% do povprečne plače v RS. Variabilni del navzgor ne bo imel omejitve in bo določljiv pri vsakem posamezniku glede na uspeh in zavzemanje za doseganje odličnih rezultatov.
Prijave na razpisana delovna mesta sprejemamo po navadni pošti na Gibanje OPS, Stara Vrhnika 116, 1360 Vhnika, na e-naslov: info@gibanje-ops.com in na gibanjeops2013@gmail.com do vključno 25. marca 2016. Kakor bodo vloge za zaposlitev prihajale, boste po prejemu v nekaj dneh povabljeni na osebni informativni pogovor. Lahko pa vse vaše podatke vnesete v obrazec na povezavi TUKAJ. V rubriki "zakaj pristopam" vpišite, da vas zanima zaposlitev v Peko Slovenija Kooperativa.
In še za spodbudo, ob redni plači, ki bo plod uspešnega sprotnega poslovanja socialnega podjetja Peko Slovenija Koperativa, boste vsi zaposleni ob doseganju zastavljenih ciljev doseganja dodane vrednosti - dobička udeleženi pri delitvi ene tretjine ustvarjenega.
VABIMO VSE, KI ŽELITE SODELOVATI, DA PRISTOPITE V ZADRUŽNIŠTVO PEKO SLOVENIJA KOOPERATIVA Z LAHKO POVSEM MINIMALNIM FINANČNIM VLOŽKOM OD 20 EUR NAPREJ.
Prehodni račun za to odločitev je TRR Gibanja Osveščeni Prebivalci Slovenije, odprt pri Deželni banki na Vrhniki:
(BIC): SI56 1914 6501 1737 734 SWIFT: SZKBSIXX namen nakazila: vstop v zadrugo Peko Slovenija Kooperativa
Ta račun je namenjen zgolj do trenuka, ko bo ustanovljena Zadruga Peko Slovenija Kooperativa in bodo vaša sredstva prenešena na uradni račun zadruge.
Kdor hitro da, dvakrat da, VSAK SAM JE MOČAN, SKUPAJ SMO PA NEPREMAGLJIVI!
Vnaprej hvala za sodelovanje!
Ekipa OPS
POVEJ NAPREJ!!!
Gibanje Osveščeni Prebivalci Slovenije - Gibanje OPS