Se Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope spreminja v beton?

Združenje pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije (ZPORS) je z začudenjem opazovalo  spreminjanje zelenice Ambroževega trga v tlakovane površine. V naslednjih mesecih se bo začela prenova Miklošičevega parka in zelenic pred sodiščem. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da bodo tudi zelenice pred sodiščem deležne podobne usode, kot tiste na Ambroževem trgu, torej krčenju rastlin in tlakovanju. Je Ljubljana pozabila zakaj je bila še ne tako dolgo nazaj Zelena prestolnica Evrope?

Zmanjševanje obsega javnih zelenih površin je na osnovi evropskega priznanja Ljubljani, kot mestu z visoko kakovostjo bivanja, povsem nerazumljivo in neodgovorno dejanje. Trenutno urejene zelenice kažejo tudi v evropskem merilu na določeno stopnjo razvitosti mesta in nakazujejo na naše zavedanje o pomenu skrbi za okolje. Z uresničitvijo načrtovanih planov bomo sebi in Evropi dokazali, da se v resnici ne zavedamo, kako pomembne so zelene površine za življenje v mestih. Od njih je odvisna kakovost življenja prebivalcev mest.

Vzemimo samo primer visokih poletnih temperatur. Na tlakovanih površinah so te še višje, hkrati pa s krčenjem zelenih površin umikamo rastline, ki so s transpiracijo sposobne ozračje ohlajati. V primeru nalivov netlakovane površine in proste zelenice omogočajo lažji dostop vode do drevesnih korenin, prav tako omogočajo lažji odtok vode in tako zmanjšujejo obremenitev meteorne kanalizacije. Vsepovsod v tujini, v mestih, te probleme rešujejo tako, da še povečujejo obseg zelenih površin. Oblikovanje novih zelenih površin in sajenje dreves v naseljih ostaja namreč eno od redkih razpoložljivih orodij, ki ob napredovanju klimatskih sprememb lahko prispeva k ustvarjanju znosnejših bivanjskih razmer za ljudi. V mestih, kjer ni dovolj horizontalnega prostora (gosta poselitev) zato namenjajo zelenim površinam tudi vertikalne stene in vključujejo v prostor tudi zelene strehe.

Zato, ni več dovolj, da ob robu ulic, kot smo to naredili pri prenovi Slovenske, Gosposvetske in Wolfove ulice, posadimo nekaj novih dreves. Še posebej ob zavedanju, da  postaja življenje s posledicami podnebnih sprememb naša stalnica, ne smemo dovoliti, da postane zmanjševanje obsega javnih, zelenih površin praksa mestnih načrtovalcev okolja. V današnjih časih ne bi smeli več dopustiti, da te ulice po prenovi, ostajajo brez zelenih površin.

V letu, ko je bila Ljubljana Zelena prestolnica Evrope, smo veliko govorili o tem, kako  pomembne so zelene površine ravno v urbanem okolju. Velik poudarek je bil namenjen pomenu čebel in koristnih insektov, postavljali smo mestne čebelnjake in vrtove. Na zelenici na Ambroževem trgu je bilo kar nekaj medonosnih rastlin, ki so se sedaj umaknile tlakovanju.

V Združenje pridelovalcev okrasnih rastlin, se bomo takemu zmanjševanju zelenih površin v mestu in takim načrtom z zelenicami zoperstavili. Odgovornim za bodoči razvoj mesta javno zastavljamo vprašanje, kako so lahko za javni denar izbrani projekti, ki ne upoštevajo osnov biodiverzitete, trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb in večje kakovosti bivanja v mestih.

Združenje pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije (ZPORS)    Stopite v stik z avtorjem peticije