Poziv slovenskih umetnikov k ustanovitvi 4. programa nacionalne TV, programa za umetnost in izobraževanje
POZIV SLOVENSKIH UMETNIKOV K USTANOVITVI 4. PROGRAMA NACIONALNE TV, PROGRAMA ZA UMETNOST IN IZOBRAŽEVANJE
Spoštovani predstavnice in predstavniki ljudstva v slovenskem parlamentu, spoštovani predsednik slovenske vlade g. Janez Janša, spoštovane ministrice in ministri, spoštovani minister za kulturo dr. Vasko Simoniti!
Slovenska nacionalna televizija je v želji in nuji konkurirati drugim, komercialnim medijem kulturnoumetniške vsebine v zadnjih desetletjih vse bolj izrivala na obrobje svojih programskih shem. V zadnjih 18 letih se je za 38% skrčil delež predvajanih dokumentarnih, igranih (filmi, drame in nanizanke), kulturnoumetniških, izobraževalnih, otroških, mladinskih in glasbenih programov, lastna produkcija teh vsebin pa še bolj. S tem, da vse manj produciramo in gledamo premierne domače vsebine, ne odganjamo le številnih vrhunskih ustvarjalcev, ki nimajo pogojev za delo pri nas in zato množično odhajajo v tujino, ampak smo osiromašili predvsem sebe, saj smo se (ne)prostovoljno prelevili v pohlevne potrošnike tujih, večinoma komercialnih licenčnih vsebin.
Številni primeri dobre prakse v Evropi dokazujejo, da obstaja širok interes za vsebine s težo, kvaliteto in izobraževalnim potencialom, neonesnažene z oglaševanjem in namenjene boljšemu razumevanju nas samih in sveta okoli nas. Relativno visoka gledanost in vplivnost programov kot so Arte, Kunstkanaal, France 2, 3-Sat ali 3. program HTV jasno kažejo, da gre razumeti kulturne vsebine, filmsko in dokumentaristično umetnost, kvalitetne vsebine za otroke in mladino kot naložbo v prihodnost naše družbe. Gre za vsebine, ki ne prodajajo in umsko ne uspavajo, marveč intelektualno in emocionalno vzgajajo, oblikujejo in širijo obzorja našega duha.
V luči nedavne razprave o bodočnosti javne televizije je bilo zapisanega marsikaj. Če se nam zdi, da gre na strani medijev za krčevito obrambo obstoječega stanja, se na drugi strani rojevajo novi “koncepti”. Ti bi utegnili še bolj finančno oslabiti javno televizijo in velik del tako imenovanih kreativnih industrij, ki so tesno povezane ali celo odvisne od vložkov avdiovizualnih medijev, kar bi povzročilo popolno ustavitev lastne produkcije kulturnih, umetniških, igranih, izobraževalnih in podobnih produkcijsko zahtevnejših nekomercialnih programskih vsebin.
Spodaj podpisani pozivamo, da razmislek o bodočnosti naše nacionalne, javne radiotelevizije gre v smeri iskanja odgovora na vprašanje, kaj je njeno poslanstvo, kaj so presežki, kaj širša družbena in duhovna dodana vrednost in posledično katerih vsebin ne bi smelo umanjkati v njenih sporedih. Vprašajmo se, kakšno javno televizijo si res želimo zase in za svoje otroke in mladino?
Spodaj podpisani ustvarjalke in ustvarjalci si želimo VEČ samostojne produkcije kvalitetnih kulturnoumetniških in izobraževalnih vsebin v slovenskem jeziku, ki so bile v preteklosti izrinjene iz programskih shem nacionalne RTV. Želimo si več kvalitetnih vsebin, katerih obseg in obstoj ne sme biti odvisen samo od števila gledalcev in komercialnih interesov. Poleg kvalitetnega in uravnoteženega informiranja prav v lastni in izvirni produkciji umetniških in izobraževalnih vsebin prepoznavamo osrednje poslanstvo in temelj za obstoj nacionalne televizije. Javno televizijo pa razumemo kot potencialno močan generator razvoja avdiovizualnih kreativnih industrij in ključen medij za vidnost in razvoj slovenske kulture.
Vas, ki smo vas izvolili in v vaše roke položili vzvode moči in sredstva državnega proračuna, pozivamo k ustanovitvi in ustreznem dodatnem financiranju novega, 4. programa nacionalne TV, programa za umetnost in izobraževanje.
Želimo si program, ki umetniških in kreativnih vsebin ne bo omejeval na golo novičarstvo, ki bo prinašal kvalitetno filmsko in dokumentarno domačo in tujo produkcijo, kvalitetne vsebine za otroke in mlade, ki bo gradil inovativne formate in ne bo merjen z merili komerciale in trga.
Apeliramo, da do novega programa in dodatnih vsebin NE pride na račun obstoječih, marveč z dodatnim namenskim financiranjem. Obenem predlagamo, da bi skladno z decentralizacijo in aktualnim iskanjem upravičenosti obstoja regionalnih centrov, bili glavni produkcijski enoti 4. umetniško-izobraževalnega programa nacionalne televizije v Mariboru in v Kopru.
Smo majhna država na prepihu kultur z velikimi umetniškimi in kreativnimi potenciali. Osvobodite jih! Zdaj! Za njihov razcvet ne zadostujejo popravki starega, marveč nove premišljene in obenem daljnovidne poteze. Vpišite se v zgodovino države kot odločevalci, ki so dejansko premaknili stvari na bolje in nam v vse pomembnejšem svetu medijev dali možnost kvalitetne kulturnoumetniške in izobraževalne produkcije in izbire, takšne, ki nam manjka!
S spoštovanjem,
Aleš Šteger, pesnik (predlagatelj)
sopodpisniki (po abecednem vrstnem redu):
Kozma Ahačič, raziskovalec in pisec
Vasko Atanasovski, glasbenik
Esad Babačič, pesnik
Gabriela Babnik Ouattara, pisateljica
Varja Balžalorsky Antić, pesnica
Aleksander Bassin, likovni kritik
Boris Bizjak, glasbenik
Tomaž Brejc, umetnostni zgodovinar
Andrej Brumen Čop, slikar
Andrej Brvar, pesnik
Violeta Bulc, kustosinja ekocivilizacije
Ivica Buljan, režiser
Jan Cvitkovič, režiser
Robert Černelč, slikar in režiser
Sandi Červek, slikar
Milan Dekleva, pesnik
Mitja Ficko, slikar
Dušan Fišer, slikar
Cvetka Florentina Lipuš, pesnica
Domen Fras, grafični oblikovalec
Jože Fürst, dirigent
Gabriela Gaal, prevajalka
Petja Grafenauer, umetnostna zgodovinarka
Tjaša Griessler Bulc, pedagoginja in raziskovalka
Nadja Gnamuš, umetnostna teoretičarka
Nika Gorič, glasbenica
Miha Hočevar, režiser
Jan Jagodič, grafični oblikovalec
Ljoba Jenče, umetnica
Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopranistka
Klarisa Jovanović, pesnica in glasbenica
Luka Juhart, glasbenik
Stojan Kerbler, fotograf
Jurij Kobe, arhitekt
Marko Kocjan - Emkej, glasbenik
Dean Komel, filozof
Miklavž Komelj, pesnik
Aljaž Koprivnikar, pesnik
Dejan Kos, nemcist
Mojca Kranjc, prevajalka
Peter Krečič, umetnostni zgodovinar
Vlado Kreslin, glasbenik
Špela Kuhar, arhitektka
Aldo Kumar, skladatelj
Klemen Leben, glasbenik
Igor Leonardi, glasbenik
Uroš Lobnik, arhitekt
Jernej Lorenci, režiser
Polona Lovšin, ilustratorka
Matjaž Lunaček, psihiater in pisatelj
Izar Lunaček, stripar
Vita Maurič, glasbenica
Andrej Medved, pesnik in kritik
Saša Mihelčič, igralka
Vesna Mikolič, jezikoslovka, univerzitetna profesorica
Miran Možina, psihiater in psihoterapevt
Boštjan Nipič - Nipke, glasbenik
Saša Pavček, igralka
Maja Petrović-Šteger, antropologinja
Metod Pevec, režiser
Miha Pintarič, pisatelj in univerzitetni profesor
Primož Pirnat, igralec
Živa Ploj Peršuh, dirigentka
Matjaž Počivavšek, kipar
Robert Potokar, arhitekt
Arjan Pregl, slikar
Oto Rimele, slikar
Uroš Rojko, skladatelj
Igor Saksida, slavist
Mojca Smerdu, kiparka
Marko Sosič, književnik in režiser
Leon Stefanija, muzikolog
Tomaž Svete, skladatelj in dirigent
Dušan Šarotar, pisatelj
Karmina Šilec, dirigentka
Rok Trkaj, reper
Jure Tori, glasbenik
Roman Uranjek, umetnik
Brina Vogelnik, glasbenica
Vesna Vuk Godina, antropologinja
Ira Zorko, arhitekt
Marko Zupan, glasbenik
Vlado Žabot, pisatelj
Vito Žuraj, skladatelj
Robert Waltl, igralec in režiser,
Maja Weiss, režiserka
...
POSLANO: poslancem DZ Republike Slovenije vladi Republike Slovenije generalnemu direktorju RTV Slovenija, direktorici TV Slovenija in programskemu svetu RTV Slovenija medijem
Aleš Šteger Stopite v stik z avtorjem peticije